Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja

(1)S to uredbo se določajo nosilci načrtovanja, vsebina, merila za izdelavo in način izdelave načrtov zaščite in reševanja ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob naravnih in drugih nesrečah, vključno z nesrečami, ki se zgodijo izven države in katerih posledice bi lahko prizadele Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: načrt zaščite in reševanja ali načrt).

(2)S to uredbo se v skladu z Direktivo 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L št. 197 z dne 24. 7. 2012, str. 1), določajo obveznosti upravljavcev obratov, ki uporabljajo nevarne snovi, da izdelajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreče ter opravijo druge obveznosti v zvezi z načrti.

(3)S to uredbo se določa v skladu z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 15) obveznost upravljavcev naprav za ravnanje z rudarskimi odpadki, da izdelajo načrte zaščite in reševanja za primer nesreče na kraju ravnanja z rudarskimi odpadki ter opravijo druge obveznosti v zvezi s temi načrti.

(4)S to uredbo se v skladu z Direktivo Sveta 2013/59/EURATOM z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 13 z dne 17. 1. 2014, str. 1) določajo posebne vsebine načrtov zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči.

(1)Načrt zaščite in reševanja temelji na oceni ogroženosti zaradi naravne ali druge nesreče (v nadaljnjem besedilu: nesreča) in drugih strokovnih podlagah, dejstvih, pomembnih za zaščito, reševanje in pomoč, ter ocenjenih potrebah po silah in sredstvih za zaščito, reševanje in pomoč za reševanje in zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja ob nesreči oziroma vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

(2)Načrt zaščite in reševanja je razčlenjena zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, s katero se podrobneje določijo potrebni zaščitni ukrepi ter naloge izvajalcev načrta glede na njihove z zakonom določene pristojnosti, kar omogoči organizirano in usklajeno izvajanje učinkovite zaščite, reševanja in pomoči za zmanjšanje posledic ob nesreči oziroma čim hitrejšo vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje po nesreči.

(3)Načrti zaščite in reševanja se izdelajo za vsako vrsto nesreče posebej ali za več nesreč skupaj. V skladu z zamislijo izvajanja zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka se namesto načrtov zaščite in reševanja lahko izdelajo v skladu s to uredbo le posamezni deli načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumenti za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov.

(1)Načrte zaščite in reševanja izdelajo država, občine, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu tudi: nosilci načrtovanja).

(2)Kot državni načrt zaščite in reševanja po tej uredbi se izdela tudi regijski načrt zaščite in reševanja, s katerim se razdelajo za območje posamezne regije zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči iz državnega načrta zaščite in reševanja oziroma naloge zaščite in reševanja, ki se izvajajo ob nesreči, ki lahko prizadene večji del regije oziroma ki presega zmogljivosti občin na območju regije. Območja regij, ki predstavljajo geografsko in drugače povezan del območja države, se določijo s predpisi o organizaciji Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter predpisi o organizaciji opazovanja, obveščanja in alarmiranja, pri čemer so praviloma območja regij teritorialno enaka, kot so teritorialne pristojnosti izpostav Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: izpostava).

(3)Z gospodarsko družbo, zavodom in drugo organizacijo (v nadaljnjem besedilu: organizacija) iz prvega odstavka tega člena je mišljena organizacija, ki mora zaradi narave svoje dejavnosti ali delovnih naprav in sredstev, ki jih uporablja v delovnem procesu, v skladu s to uredbo izdelati načrt zaščite in reševanja. Z organizacijo je mišljen tudi obrat večjega tveganja za okolje, določen v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja preprečevanje večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, in zmanjševanje njihovih posledic, ki mora izdelati načrt zaščite in reševanja ter organizacija, ki upravlja napravo za ravnanje z rudarskimi odpadki in mora izdelati načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin.

(4)Organizacije iz prejšnjega odstavka, ki so dolžne izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo v svojih načrtih razčleniti ukrepanje na območju organizacije. Če nesreča v organizaciji lahko neposredno ogrozi tudi ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino ali okolje zunaj območja organizacije, se skladno z oceno ogroženosti izdelajo tudi občinski ali regijski načrti zaščite in reševanja.

(5)Načrti zaščite in reševanja za posamezno vrsto nesreče, ki jih izdela več nosilcev načrtovanja na določenem območju, morajo biti medsebojno usklajeni. Medsebojno morajo biti usklajeni tudi državni, regijski in občinski načrti zaščite in reševanja za isto vrsto nesreče.

(6)Če načrt zaščite in reševanja izdeluje več nosilcev načrtovanja, se določi temeljni načrt. Temeljni načrt je praviloma državni načrt za tiste nesreče, za katere se izdeluje državne načrte zaščite in reševanja oziroma regijski načrt, če se izdeluje načrt zaščite in reševanja na regijski ravni. V drugih primerih so temeljni načrti praviloma občinski načrti zaščite in reševanja. S temeljnim načrtom morajo biti usklajeni načrti vseh nosilcev načrtovanja.

(7)Nosilci načrtovanja lahko, če je tako določeno z zakonom, to uredbo ali drugim predpisom, temeljnim načrtom oziroma, če tako odloči Vlada Republike Slovenije, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje ali župan, izdelajo za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj le dele načrta ali načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči. Tudi v tem primeru morajo biti deli načrta ali načrtov, zaščitni ukrepi in naloge usklajeni s temeljnim načrtom oziroma temeljnimi načrti. Župan lahko odloči, da več nosilcev načrtovanja na območju občine izdela skupen načrt zaščite in reševanja za posamezno nesrečo ali več različnih nesreč skupaj.

(1)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izdela ali zagotovi ocene ogroženosti in na spletni strani objavi povzetke ocen ogroženosti z osnovnimi zaključki o možnosti nastanka nesreč, za katere se izdelujejo državni in regijski načrti zaščite in reševanja oziroma na spletnih straneh svojih izpostav, povzetke ocen ogroženosti z osnovnimi zaključki o možnosti nastanka nesreče, za katere se izdelujejo samo regijski načrti zaščite in reševanja. Iz povzetkov ocen ogroženosti mora biti razvidno tudi, katere občine in v kakšnem obsegu so ogrožene zaradi posameznih vrst nesreč.

(2)Državne načrte zaščite in reševanja izdela Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvi in drugimi državnimi organi ter ustreznimi strokovnimi organizacijami. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje izdela načrte zaščite in reševanja ob potresu, poplavi, letalski nesreči, ob jedrski ali radiološki nesreči, velikem požaru v naravnem okolju, uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi, množičnem pojavu posebej nevarnih bolezni pri živalih, nalezljivih boleznih pri ljudeh velikega obsega ter ob drugih nesrečah, ki bi lahko prizadele večji del države oziroma povzročile obsežne posledice, ter v vojni.

(3)Državni načrti zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka se razčlenijo v regijskih načrtih zaščite in reševanja v vseh regijah oziroma v tistih regijah, ki so zaradi ogroženosti zaradi posamezne vrste nesreče, določene v državnem načrtu zaščite in reševanja za tako nesrečo. V skladu s sedmim odstavkom prejšnjega člena se lahko za nesreče, ki zahtevajo izvajanje podobnih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči, izdela skupen regijski načrt ali skupne posamezne dele načrtov, če tako odloči Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na predlog svoje izpostave.

(4)Regijski načrti zaščite in reševanja se izdelajo ne glede na prejšnji odstavek tudi za nesrečo na morju, železniško nesrečo in nesrečo v daljših železniških predorih, prometno nesrečo na avtocestah in hitrih cestah z velikim številom poškodovanih oziroma nesrečo v daljših cestnih predorih, za velike zemeljske plazove, večje nesreče z nevarnimi snovmi in druge nesreče v skladu z ocenami ogroženosti in odločitvami Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje oziroma regijskega ali državnega poveljnika Civilne zaščite.

(5)Regijski načrti zaščite in reševanja za železniško nesrečo in prometno nesrečo na avtocestah in hitrih cestah z velikim številom poškodovanih se izdelajo kot enotni načrti za območje celotne države, rešitve in dokumenti za njihovo izvajanje pa se prilagodijo razmeram in možnostim, ki jih imajo posamezne regije, preko katerih potekajo železniške proge oziroma avtoceste in hitre ceste. Na enak način izdelajo načrte zaščite in reševanja organizacije, ki upravljajo železniško in cestno prometno infrastrukturo.

(1)Občinske načrte zaščite in reševanja izdela organ ali služba občine, ki jo določi župan. Izdela jih v sodelovanju z drugimi organi in službami občine, organi in službami za zaščito, reševanje in pomoč, organiziranimi na občinski ravni, ter zunanjimi strokovnimi organizacijami.

(2)Občinski načrti se izdelajo za tiste vrste nesreč, ki lahko prizadenejo posamezno občino, pri čemer se upošteva ocene ogroženosti iz prvega odstavka prejšnjega člena in lastne ocene ogroženosti občine.

(3)Občinski načrti zaščite in reševanja se v celoti izdelajo za potres v občinah na potresnem območju, kjer je možen potres VIII. ali višje stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), ter za večje nesreče z nevarnimi snovmi v skladu s četrtim odstavkom 3. člena te uredbe. Za vse druge vrste nesreč lahko župan določi, da se izdela za občino skupen načrt zaščite in reševanja oziroma razdelajo le posamezni deli načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumenti za izvajanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter določenih zaščitnih ukrepov.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek morajo občine izdelati dokumente za izvajanje potrebnih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov, za nesreče, za katere so izdelani državni ali regijski načrti zaščite in reševanja in ki lahko v skladu z ocenami ogroženosti prizadenejo posamezno občino.

(5)Sosednje občine morajo medsebojno uskladiti občinske načrte zaščite in reševanja oziroma dokumente za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči za tiste vrste nesreč, ki lahko prizadenejo sosednja območja občin.

(1)Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati organizacije, ki:

-       so v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic za ljudi in okolje, uvrščene med obrate večjega tveganja za okolje;

-       ne sodijo med obrate večjega tveganja iz prejšnje alineje, vendar v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo, prevažajo ali skladiščijo jedrske ali radioaktivne snovi, nafto in njene derivate ter energetske pline in opravljajo dejavnost ali upravljajo s sredstvi za delo, ki pomenijo nevarnost za nastanek nesreče; za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;

-       imajo na svojem območju napravo za ravnanje z rudarskimi odpadki, ki se v skladu s predpisom na področju varstva okolja, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin, uvršča med naprave kategorije A, za nesreče, ki jih lahko povzročijo s svojo dejavnostjo;

-       upravljajo velike infrastrukturne in druge sisteme; za nesreče, ki jih lahko povzročijo zaradi motenj v delovanju ali zaradi opustitve dejavnosti.

(2)Župan lahko odloči, da načrte zaščite in reševanja ali dokumente za izvajanje določenih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči za posamezne vrste nesreč, izdelajo poleg organizacij iz prejšnjega odstavka tudi druge organizacije, zlasti tiste, ki so izvajalci občinskih javnih služb oziroma zagotavljajo storitve javnega pomena.

(3)Organizacije, ki opravljajo vzgojno izobraževalno, socialno, zdravstveno ali drugo dejavnost, ki obsega tudi oskrbo ali varovanje 30 ali več oseb, načrtujejo v skladu z občinskimi načrti zaščite, reševanja in pomoči ter načrti dejavnosti, bolnišnice pa tudi v skladu z regijskimi ali državnimi načrti, izvedbo potrebnih zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.

(4)Organ upravljanja organizacije je odgovoren za pripravo, usklajenost in stanje ter izvajanje načrtov zaščite in reševanja. Pri izdelavi načrtov za primer večjih nesreč z nevarnimi snovmi morajo sodelovati notranje organizacijske enote in službe, zaposleni ter po potrebi zunanje strokovne organizacije. V pripravo načrtov zaščite in reševanja za primer večjih nesreč z nevarnimi snovmi morajo biti vključeni tudi vsi podizvajalci, s katerimi ima organizacija sklenjene dolgoročne pogodbe oziroma sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvidene za posredovanje ob večji nesreči.

(5)Pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena in občinskih načrtov zaščite in reševanja za to vrsto nesreč se ne določa temeljnega načrta, temveč pristojni občinski organi in organi upravljanja organizacij medsebojno sodelujejo in uskladijo rešitve v načrtih zaščite in reševanja. Določba tega odstavka se smiselno uporablja tudi za regijske načrte zaščite in reševanja, če se ti izdelujejo za večje nesreče z nevarnimi snovmi.

(6)Merila za določitev organizacij iz druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena so v dodatku, ki je sestavni del te uredbe.

(1)Nosilci načrtovanja iz 4., 5. in prejšnjega člena za vsak načrt določijo skrbnika načrta zaščite in reševanja, ki sodeluje z drugimi organi, pristojnimi za izdelavo tistih načrtov zaščite in reševanja, ki morajo biti usklajeni z državnim, regijskim ali občinskim načrtom oziroma načrtom organizacije.

(2)Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za usklajevanje posameznih delov načrtov zaščite in reševanja oziroma dokumentov za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov.

(1)Načrt zaščite in reševanja obsega načrt in dodatke ter priloge k načrtu. S temeljnim načrtom zaščite in reševanja se lahko določi dodatke ter priloge, ki jih morajo izdelati nosilci načrtovanja v skladu s četrtim odstavkom 5. člena te uredbe.

(2)Z načrtom se določijo:

-       nesreča, za katero je izdelan načrt,

-       obseg načrtovanja,

-       zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, za katero je izdelan načrt,

-       potrebne sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč za izvajanje zamisli iz prejšnje alineje ter razpoložljivi viri,

-       organizacija in izvedba opazovanja, obveščanja in alarmiranja,

-       aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,

-       upravljanje in vodenje,

-       zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči,

-       osebna in vzajemna zaščita,

-       razlaga pojmov in okrajšav.

(3)Dodatki državnih, regijskih in občinskih načrtov zaščite in reševanja so načrti dejavnosti izvajalcev. Načrti dejavnosti se lahko izdelajo za vsako nesrečo posebej oziroma za več nesreč skupaj, če se načrtuje ali predvideva podobno delovanje izvajalcev. Dodatki in priloge, ki so skupne vsem načrtom, se hranijo v skupni mapi kot priloga k vsem načrtom, posebne dodatke in priloge k posameznim načrtom pa se hrani pri posameznem načrtu.

(4)Načrt zaščite in reševanja za delovanje v vojni obsega poleg vsebin iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka tudi druge dokumente, če je tako določeno s predpisi o obrambnem načrtovanju oziroma kriznem upravljanju. Če je posamezen dokument izvajalca nalog ali načrt dejavnosti že izdelan kot del obrambnega načrta, se ga načrtu zaščite in reševanja priloži le po potrebi.

(5)Vlada Republike Slovenije določi ukrepe in naloge, ki se načrtujejo kot del državnih načrtov zaščite in reševanja, s katerimi se načrtno zagotovi višja pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč ali usklajeno izvajanje zaščite, reševanja in pomoči v skladu z obveznostmi, prevzetimi v mednarodnih organizacijah, zlasti pri odzivanju na krizne razmere. Za izvajanje teh ukrepov in nalog se izdelajo ustrezni dokumenti, ki so lahko del regijskih in občinskih načrtov ter načrtov tistih organizacij, ki izvajajo posamezne ukrepe in naloge.

(1)Sestavni deli načrta zaščite in reševanja obsegajo:

1.v delu načrta, ki določa nesrečo, za katero je izdelan načrt zaščite in reševanja, se določijo vrsta in značilnosti možne nesreče ter možnost in verjetnost nastanka verižne nesreče;

2.v delu načrta, ki opredeljuje obseg načrtovanja, se določi raven načrtovanja (državna, regijska, lokalna, območje organizacije) glede na druge nosilce načrtovanja in glede na vzrok ter možne posledice nesreče;

3.v delu načrta, ki določa zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, se določijo podmene, zamisel izvedbe zaščite, reševanja in pomoči ter vsebina oziroma sestavni deli in uporaba načrta;

4.v delu načrta, ki opredeljuje potrebne sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč ter razpoložljive vire, se določijo sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč, potrebna za izvajanje načrta oziroma zamisli iz prejšnje točke ter predvidijo njihovi viri in razpoložljivost;

5.v delu načrta, ki ureja opazovanje, obveščanje in alarmiranje, se določi postopke za zbiranje in obdelavo ter posredovanje podatkov, obveščanje in alarmiranje ogroženih ljudi ter izvajalcev nalog in obveščanje drugih držav o nesreči, ki bi lahko imela čezmejne vplive;

6.v delu načrta, ki ureja aktiviranje sil in sredstev, se določijo način in postopki aktiviranja sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč ter potrebe po pomoči;

7.v delu načrta, ki ureja upravljanje in vodenje, se opredelijo pristojnosti in naloge organov upravljanja in vodenja ter drugih izvajalcev načrta zaščite in reševanja;

8.v delu načrta, ki ureja zaščito, reševanje in pomoč, se določijo zaščitni ukrepi ter naloge zaščite, reševanja in pomoči, nosilci posameznih zaščitnih ukrepov ter nalog in način njihove izvedbe;

9.v delu načrta, ki ureja osebno in vzajemno zaščito, se določijo napotki za preprečevanje in blažitev posledic nesreč pri ljudeh in premoženju, ravnanje ogroženih ter druge rešitve za učinkovito osebno in vzajemno zaščito;

10.v delu načrta, ki vsebuje razlago pojmov in krajšav, se pojasnijo pojmi, uporabljeni v načrtu zaščite in reševanja ter kratice, okrajšave in simboli.

(2)Obveščanje in aktiviranje gasilskih enot v občini se za vse vrste nesreč načrtuje in izvaja v skladu z operativnim gasilskim načrtom občine oziroma javne gasilske službe v občini, s katerim je praviloma predvideno aktiviranje gasilskih enot v treh sklicih in je sestavni del občinskih načrtov zaščite in reševanja.

(1)Ne glede na prejšnji člen morajo organizacije iz prve in druge alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe v posamezne sestavne dele načrta zaščite in reševanja za večje nesreče z nevarnimi snovmi, vključiti:

-       imena ali položaj oseb, ki so pooblaščene za aktiviranje postopkov ob nesreči, ter osebe, ki je odgovorna za usklajevanje postopkov za zmanjšanje posledic nesreče;

-       ime ali položaj osebe, ki je odgovorna za sodelovanje z drugimi organi, pristojnimi za izdelavo načrtov zaščite in reševanja (občinskega ali regijskega);

-       opis dejanj za obvladovanje razmer, ki bi lahko vodile v nesrečo ali za zmanjšanje posledic nesreče za vse predvidljive situacije. Poleg tega je treba navesti vso razpoložljivo zaščitno opremo in sredstva;

-       ukrepe za zmanjšanje tveganja za zaposlene, opozarjanje na nevarnost ter napotke za osebno in vzajemno zaščito ob nesreči;

-       postopke za hitro obveščanje občinskih ali regijskih organov, pristojnih za aktiviranje načrtov zaščite in reševanja ob nesreči, vrsto informacij, ki jih mora vsebovati začetno obvestilo, ter postopke za nadaljnje obveščanje;

-       postopke obveščanja in alarmiranja zaposlenih in okoliških prebivalcev, ki so lahko ogroženi, o nevarnostih ter izvedenih ukrepih ob nesreči oziroma postopek obveščanja javnosti o nesreči;

-       programe usposabljanja osebja za naloge, ki bi jih ob nesreči opravljalo ter po potrebi programe skupnega usposabljanja z občinskimi silami za zaščito, reševanje in pomoč;

-       ukrepe za pomoč občini ob nesreči.

(2)V občinske ali regijske načrte za večje nesreče z nevarnimi snovmi se ne glede na prejšnji člen, vključijo:

-       imena ali položaj oseb, ki so pooblaščene za aktiviranje postopkov ob nesreči, ter osebe, ki je odgovorna za usklajevanje postopkov za zmanjšanje posledic nesreče;

-       postopki za prejem obvestila o nesreči ter postopki za obveščanje in aktiviranje;

-       ukrepi za zagotovitev potrebnih sil ter zaščitne in reševalne opreme za izvajanje nalog iz načrta;

-       ukrepi za pomoč organizaciji ob nesreči;

-       možnost okrepljenega sodelovanja med državami članicami Evropske unije oziroma pomoči ob intervencijah ob nesreči;

-       postopki za obveščanje javnosti ob nesreči in napotki za ravnanje;

-       postopki za obveščanje drugih držav ob nesreči s čezmejnimi vplivi.

(1)Načrti zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči morajo glede na raven načrtovanja poleg vsebin, določenih v 9. in prejšnjem členu te uredbe, v delu, ki ureja postopke za obveščanje javnosti ob nesreči in napotke za ravnanje, vsebovati tudi predhodne informacije in informacije prizadetim prebivalcem ob nesreči.

(2)Predhodne informacije prebivalcem, ki bi lahko bili prizadeti, zajemajo osnovna dejstva o radioaktivnosti in njenih učinkih na ljudi in okolje, posledice različnih scenarijev nesreč na prebivalstvo in okolje, predvidene ukrepe za alarmiranje, zaščito, reševanje in pomoč ter informacije z napotki za ravnanje. Za primer počasi razvijajoče se nesreče se pripravijo informacije o komunikacijskih kanalih ob nesreči, pripravljalni nasveti za ustanove, kot so šole, vrtci, domovi starejših občanov, bolnišnice, in druge podobne ustanove, in priporočila za posebej prizadete poklicne skupine, ki se jih posreduje, ko je nesreča neizbežna.

(3)Informacije prizadetim prebivalcem ob nesreči zajemajo podatke o vrsti nesreče, njenih značilnostih, kot so izvor, obseg in verjetni razvoj nesreče, postopke za opominjanje prizadetih ob nesreči na temeljna dejstva o radioaktivnosti in njenih vplivih na okolje, nasvete glede zaščite, ki lahko zajemajo informacije o omejitvi porabe določenih živil in vode, preprosta pravila za higieno in dekontaminacijo, priporočila za zadrževanje v zaprtih prostorih, razdeljevanje in rabo zaščitnih sredstev, ureditve pri evakuaciji, po potrebi tudi posebna navodila za določene skupine prebivalcev ter obvestila s priporočili za sledenje danim navodilom in zahtevam pristojnih organov.

(4)Načrti zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči morajo glede na raven načrtovanja poleg vsebin iz tega člena v delu, ki ureja načrte dejavnosti izvajalcev načrta zaščite in reševanja, vsebovati tudi ureditve v zvezi z identifikacijo in spremljanjem posameznikov iz tistih skupin prebivalstva, ki jim grozi pojavnost raka zaradi izpostavljenosti sevanju, ureditve za zdravstveno, psihološko in socialno pomoč prizadetim, ureditve za obvladovanje radioaktivnih odpadkov, ki nastanejo ob nesreči, ureditve za predhodno obveščanje izvajalcev z nalogami iz načrta ter merila za končanje dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči.

(1)Pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči je treba upoštevati tudi določila predpisov s področja varstva pred ionizirajočimi sevanji, ki se nanašajo na zmanjševanje determinističnih in stohastičnih učinkov ionizirajočega sevanja, še zlasti pa:

-       referenčne ravni za izpostavljenost prebivalstva ter poklicno izpostavljenost,

-       optimizirane strategije za zaščito prebivalcev, ki bi lahko bili izpostavljeni ob različnih dogodkih in z njimi povezanimi predvidenimi scenariji,

-       predhodno določena splošna merila za posamezne zaščitne ukrepe in

-       privzete sprožilce ali operativna merila za izvedbo zaščitnih ukrepov.

(2)Vsebine iz prejšnjega odstavka se v načrtih zaščite in reševanja pripravijo tako, da se:

-       med nesrečo lahko fleksibilno uporabljajo, upoštevajoč razmere in razvoj dogodkov med nesrečo,

-       zagotovi takojšnje izvajanje zaščitnih ukrepov, po možnosti še preden pride do izpostavljenosti,

-       lahko presoja uspešnost strategij in izvedenih aktivnosti ter njihovo prilagajanje nastalim razmeram,

-       izvaja osebna dozimetrija ali presoja individualnih doz pri reševalnem osebju in pri posameznih skupinah prebivalcev ter beleženje doz,

-       lahko primerjajo doze glede na referenčno raven in

-       po potrebi implementirajo dodatne zaščitne strategije glede na razmere in razvoj dogodkov med nesrečo in razpoložljive informacije.

(1)Načrte dejavnosti kot dodatke k načrtu zaščite in reševanja izdelajo:

-       pristojna ministrstva in vladne službe,

-       pristojni organi ali službe občinske uprave.

(2)Z načrti dejavnosti se zagotavlja izvajanje dejavnosti (kot so zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, oskrba in druge), ki je v pristojnosti organa ali službe iz prejšnjega odstavka, med nesrečo oziroma po nesreči. Z njimi se določijo ukrepi in naloge ter nosilci za njihovo izvajanje, organizacija njihovega delovanja ter način izvajanja ukrepov in nalog z namenom, da se zmanjšajo posledice nesreče na izvajanje dejavnosti oziroma zagotovi izvajanje dejavnosti čim manj moteno ali omejeno. Z njimi se določijo tudi materialna, finančna in druga sredstva za izvajanje nalog. Načrti dejavnosti kot dodatki k državnim načrtom morajo praviloma obsegati tudi usmeritve za organiziranje, delovanje ter izvajanje dejavnosti na regijski in lokalni ravni. Župan lahko odloči, da načrte dejavnosti izdelajo tudi izvajalci javnih služb, ki so v pristojnosti lokalne skupnosti. Načrti dejavnosti kot dodatki k regijskim in občinskim načrtom se izdelajo po potrebi. Nosilec izdelave načrta dejavnosti odloči, ali se načrt dejavnosti izdela za določeno nesrečo ali več nesreč skupaj.

(3)Organ, ki sprejme državni, regijski ali občinski načrt zaščite in reševanja, ob sprejetju načrta določi rok za izdelavo in uskladitev načrtov dejavnosti, ki ne more biti daljši od šestih mesecev.

(4)Predlogi načrtov dejavnosti se pošljejo organu ali službi, pristojni za izdelavo načrta zaščite in reševanja, ki najkasneje v 30 dneh preveri, ali so načrti dejavnosti izdelani skladno z rešitvami v drugih delih načrta, določenimi v 9., 10., 10.a in 10.b členu te uredbe. Če organ ali služba, pristojna za izdelavo načrta, v 30 dneh ne potrdi usklajenosti načrta dejavnosti ali posreduje pripomb k predlogu oziroma predlagatelja ne obvesti, da bo zaradi utemeljenih razlogov svoje mnenje posredovala v razumnem času po izteku roka, se šteje, da je načrt dejavnosti usklajen z načrtom zaščite in reševanja. Načrt dejavnosti sprejme predstojnik organa ali službe po opravljenem preverjanju usklajenosti. S sprejetim načrtom dejavnosti mora organ ali služba seznaniti izvajalce nalog, določene v načrtu, ter zagotoviti oziroma jih nadzorovati, da izdelajo ustrezne dokumente za izvajanje nalog, določenih v načrtu.

(1)Izdelava ali spreminjanje načrtov zaščite in reševanja za posamezne vrste nesreč ter določitev temeljnega načrta za posamezno nesrečo se praviloma določi v letnih načrtih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni ravni, lahko pa tudi z odločitvijo Vlade Republike Slovenije. O izdelavi ali spreminjanju občinskih načrtov zaščite in reševanja odloča župan.

(2)Usklajevanje predloga temeljnega načrta z nosilci načrtovanja se izvede praviloma tako, da se jim pošlje v morebitne pripombe predlog temeljnega načrta, na katerega lahko v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, dajo pripombe in predloge. Predlog državnega načrta se pošlje ministrstvom in vladnim službam ter regijam, po potrebi pa tudi občinam. Predlog regijskega načrta se pošlje občinam in drugim nosilcem načrtovanja. Predlog občinskega načrta se pošlje nosilcem načrtovanja ter drugim izvajalcem, ki sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ali zaščitnih ukrepov na območju občine. Pripombe in predlogi nosilcev načrtovanja in drugih izvajalcev se po presoji organa ali službe, pristojne za izdelavo načrta, vključijo v končni predlog načrta. Šteje se, da je predlog načrta poslan v pripombe nosilcem načrtovanja, če je predlog načrta javno objavljen na spletu, nosilci načrtovanja in drugi izvajalci nalog, pa so obveščeni o objavi ter roku za zbiranje pripomb oziroma predlogov.

(3)Nosilci načrtovanja so dolžni predloge svojih načrtov zaščite in reševanja, dele načrtov ter dokumente za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitne ukrepe uskladiti s temeljnim načrtom v skladu s prejšnjim odstavkom. Če je temeljni načrt državni načrt, se predlog regijskega načrta in dokumentov uskladi z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje, načrti in dokumenti občin pa z regijo oziroma pristojno izpostavo. Načrti in dokumenti organizacij se uskladijo z občino. Predloge načrtov, delov načrtov oziroma dokumentov za izvajanje zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči se v skladu s tem odstavkom pošlje v morebitne pripombe Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izpostavi oziroma občinskemu organu, ki izdeluje temeljni načrt. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, izpostava ali pristojni občinski organ mora v 30 dneh potrditi usklajenost predloga s temeljnim načrtom ali posredovati pripombe na predlog oziroma predlagatelja obvestiti, da bo zaradi utemeljenih razlogov svoje mnenje posredoval v razumnem času po izteku roka. V nasprotnem primeru se šteje, da je predlog načrta, del načrta oziroma dokument usklajen s temeljnim načrtom.

(4)Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja v skladu s to uredbo, morajo pristojnim občinskim organom ter izpostavam dati podatke za izdelavo občinskih ali regijskih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja oziroma ob spremembi dejavnosti. Ti podatki morajo obsegati opis izrednih dogodkov, ki se lahko razvijejo v nesrečo ali opis nesreče, iz katerega je razvidna približna količina izpusta nevarnih snovi, stopnja nevarnosti in možne posledice za ljudi in okolje, površina prizadetega območja, časovni potek, v katerem se lahko nepredvideni dogodek razvije v nesrečo, način obveščanja in alarmiranja zaposlenih in okoliških prebivalcev, ki so zaradi nesreče neposredno ogroženi, pristojnih organov in javnosti, pregled nujnih ukrepov za preprečitev oziroma zmanjšanje verjetnosti nastanka in posledic nesreče z navedbo opreme ter postopkov, ki bi se pri tem uporabili. Pristojni občinski organ ali izpostava morata občinski oziroma regijski načrt zaščite in reševanja zaradi večje nesreče z nevarnimi snovmi izdelati v enem letu po prejemu podatkov, določenih v tem odstavku, od organizacije.

(5)Če iz podatkov organizacije iz prejšnjega odstavka izhaja, da organizacija ne more povzročiti večje nesreče z nevarno snovjo, določene v četrtem odstavku 3. člena te uredbe, lahko občina Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje predlaga, da se občinski načrt zaščite in reševanja za primer večje nesreče z nevarno snovjo v taki organizaciji ne izdela. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje o pobudi občine, odloči dokončno in v primeru, če je taka občina v obmejnem območju, o tem obvesti pristojni organ v sosednji državi članici Evropske unije.

(6)Izdelava, usklajevanje, vzdrževanje in hranjenje načrtov zaščite in reševanja, delov načrtov oziroma dokumentov za izvajanje zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči se izvaja praviloma elektronsko. Načrte se hrani v elektronski obliki na ustreznih medijih praviloma tako, da je možna njihova uporaba tudi v primeru razpada, blokad, okvar ali drugih motenj v elektronsko-komunikacijskih omrežjih ob nesrečah.

(1)Organi, pristojni za izdelavo državnih, regijskih in občinskih načrtov zaščite in reševanja, zagotovijo sodelovanje zainteresirane javnosti pri izdelavi in spreminjanju načrtov z javno predstavitvijo predlogov načrtov zaščite in reševanja, ki traja najmanj 30 dni in se praviloma opravi po izvedenem usklajevanju predlogov načrtov v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom prejšnjega člena.

(2)Odgovorna oseba, kraj, čas in način predstavitve se objavijo na spletu oziroma v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način.

(3)Zbrana mnenja in predlogi se po presoji predstojnika organa ali službe, pristojne za izdelavo načrta zaščite in reševanja, vključijo v predlog načrta zaščite in reševanja pred sprejemom. V predlog načrta zaščite in reševanja se lahko vključijo le tisti predlogi in mnenja, ki so skladni z rešitvami v temeljnem načrtu zaščite in reševanja.

(1)Vzdrževanje načrta zaščite in reševanja obsega njegovo ažuriranje, dopolnjevanje in spreminjanje nalog in rešitev v načrtu.

(2)Ažuriranje obsega vzdrževanje podatkov v načrtu glede na čas, prostor in izvajalce.

(3)Dopolnjevanje načrta obsega spremembe, ki ne posegajo v zamisel izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, določeno z načrtom.

(4)Ažuriranje ter vse spremembe in dopolnitve načrta se morajo evidentirati na evidenčnem listu, ki je priloga načrta. Za ažuriranje in dopolnjevanje načrta je pristojen skrbnik načrta. Spremembe in dopolnitve načrta sprejema organ, ki je pristojen za sprejem načrta.

(5)Načrt zaščite in reševanja se pregleda in spremeni ali dopolni zaradi spremembe ocene ogroženosti ali večje spremembe razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč oziroma po potrebi in v primernih časovnih obdobjih, najmanj pa vsaka tri leta za večje nesreče z nevarnimi snovmi ter za objekte za ravnanje z rudarskimi odpadki in vsakih pet let za vse druge nesreče. Pri tem se morajo upoštevati tudi nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah ter na vajah zaščite, reševanja in pomoči.

(6)V skladu s četrtim in prejšnjim odstavkom se morajo načrti zaščite in reševanja za nesreče z nevarnim snovmi preveriti z vajami v primernih časovnih obdobjih, ki ne smejo biti daljša od treh let.

(1)Organizacije iz prve alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe, ki začnejo obratovati po uveljavitvi te uredbe, morajo izdelati in sprejeti načrte zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja.

(2)Organizacije, ki zaradi spremembe dejavnosti ali drugih razlogov izpolnijo pogoje iz prve alineje prvega odstavka 6. člena te uredbe, morajo izdelati načrte zaščite in reševanja v enem letu po spremembi dejavnosti. Organizacije so dolžne potrebne podatke za izdelavo občinskih ali regijskih načrtov zaščite in reševanja iz četrtega odstavka 12. člena te uredbe posredovati pristojnim organom v enem letu po spremembi dejavnosti.

(1)Načrte zaščite in reševanja sprejmejo organi, določeni z zakonom, pri čemer regijske načrte sprejema predstojnik izpostave. Načrt zaščite in reševanja organizacije, ki je izdelan po prvem odstavku 6. člena te uredbe, mora pred sprejetjem odobriti organ, pristojen za izdelavo občinskega ali regijskega načrta, vse občinske, regijske in državne načrte pa odobri pred sprejemom pristojni poveljnik Civilne zaščite.

(2)Skupni načrt zaščite in reševanja ali skupne dele načrta zaščite in reševanja sprejmejo pristojni organi nosilcev načrtovanja v enakem besedilu.

(3)Načrt zaščite in reševanja velja od dneva sprejetja.

(1)Načrti zaščite in reševanja so javni, razen podatkov, ki so določeni in označeni kot zaupni v skladu s predpisi o tajnih podatkih oziroma o gospodarskih družbah, če gre za podatke, ki so poslovna skrivnost. V skladu s predpisi se morajo varovati tudi osebni podatki v načrtih zaščite in reševanja.

(2)Nosilci načrtovanja morajo načrte zaščite in reševanja javno predstaviti najpozneje v 90 dneh po njihovem sprejetju. Javno naznanilo predstavitve načrta zaščite in reševanja se objavi na spletu oziroma v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način.

(3)Nosilci načrtovanja na svojem sedežu zagotavljajo možnost vpogleda v sprejete načrte zaščite in reševanja, praviloma pa jih objavijo na spletu brez dodatkov in prilog.

(1)Ukrepi in naloge, določene z načrti zaščite in reševanja, se začnejo izvajati na podlagi odločitev poveljnikov Civilne zaščite in drugih oseb ter organov, ki so po zakonu pristojni za vodenje zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah.

(2)Organ upravljanja ali pooblaščena oseba v organizaciji, ki je dolžna izdelati načrt zaščite in reševanja v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 6. člena te uredbe, mora brez odlašanja začeti izvajati ukrepe in naloge, določene z načrtom ob nenadzorovanem dogodku, ki ima take značilnosti, da se lahko utemeljeno pričakuje nastanek večje nesreče.

(1)Nadzor nad izvajanjem te uredbe, načrti zaščite in reševanja ter dokumenti za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Ministrstva in vladne službe v okviru strokovnega nadzora v skladu z načrti dejavnosti iz svoje pristojnosti nadzorujejo usklajenost in zanesljivost dokumentov za izvajanje nalog in ukrepov pri izvajalcih teh nalog, še zlasti v organih, službah in organizacijah, ki v okviru izvajanja dejavnosti (zdravstvo, socialno varstvo, energetika in druge podobne dejavnosti) naloge opravljajo za območje več občin ali regij. Strokovni nadzor v teh organih, službah in organizacijah morajo opraviti najmanj enkrat v rokih, določenih za preglede načrtov zaščite in reševanja v petem odstavku 14. člena te uredbe.

(1)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje dopolni in objavi povzetke ocen ogroženosti iz prvega odstavka 4. člena te uredbe na spletu v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.

(2)Nosilci načrtovanja, ki izdelujejo temeljne načrte zaščite in reševanja, morajo te načrte s to uredbo uskladiti v dveh letih od njene uveljavitve.

(3)Vse načrte zaščite in reševanja, dele načrtov in dokumente za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, je treba s to uredbo uskladiti v roku treh let od njene uveljavitve. Pri tem mora biti zagotovljena tudi usklajenost načrtov in dokumentov z rešitvami v temeljnih načrtih.

(4)Operativne gasilske načrte občin oziroma javne gasilske službe v občinah, ki so veljali ob uveljavitvi te uredbe, se spremeni, če je to potrebno zaradi usklajevanja načrtov zaščite in reševanja iz prejšnjih dveh odstavkov.

Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02, 17/02 – popr., 17/06 in 76/08).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga: Dodatek