Uradni list RS, št. 10/12 in 26/12
Sprejel Ministrstvo za pravosodje · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za pravosodje · EVA 2011-2011-0012
Uradni vir na PISRS ↗Ta pravilnik določa oblike in načine izvajanja pravosodnega nadzora, vsebino zahteve oziroma odločbe za njegovo uvedbo, obseg, postopek izvajanja, vsebino poročila, seznanitev s poročilom in obveščanje o ukrepih ter razlogih za odpravo morebitnih ugotovljenih nepravilnostih.
Pravosodni nadzor se lahko izvaja posredno ali neposredno.
(1)Posredni pravosodni nadzor se uvede s pisno zahtevo ministra, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), ki jo pošlje vodji državnega tožilstva, prek katerega se bo izvajal nadzor. Če se bo nadzor izvajal prek vodje okrožnega državnega tožilstva, se zahteva istočasno pošlje tudi generalnemu državnemu tožilcu.
(2)Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
- navedbo in obrazložitev razlogov, ki utemeljujejo izvedbo posrednega pravosodnega nadzora;
- navedbo osebe, prek katere se bo izvedel pravosodni nadzor;
- opredelitev vsebine in zadev državnotožilske uprave, ki so predmet pravosodnega nadzora (obseg zahteve);
- predvideni čas izvajanja pravosodnega nadzora in
- pouk o možnosti zavrnitve izvajanja pravosodnega nadzora.
(3)Posredni pravosodni nadzor nad okrožnim državnim tožilstvom se praviloma izvaja prek vodje okrožnega državnega tožilstva. Prek generalnega državnega tožilca se nadzor izvaja, če to narekujejo narava in pomen razlogov, ki utemeljujejo izvedbo posrednega pravosodnega nadzora, oziroma vsebina in vrsta zadev državnotožilske uprave, ki so predmet pravosodnega nadzora.
(4)V primeru zavrnitve izvajanja nadzora, se ta lahko uvede le v skladu z odločbo Vlade Republike Slovenije.
(1)Neposredni pravosodni nadzor se uvede z odločbo ministra, ki jo pošlje vodji državnega tožilstva, nad katerim se bo izvajal nadzor, in Državnotožilskemu svetu. Če se bo nadzor izvajal nad okrožnim državnim tožilstvom, se odločba pošlje tudi generalnemu državnemu tožilcu.
(2)Odločba iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
- navedbo in obrazložitev razlogov, ki utemeljujejo izvedbo neposrednega pravosodnega nadzora;
- opredelitev vsebine in zadev državnotožilske uprave, ki so predmet pravosodnega nadzora (obseg odločbe);
- navedbo članov nadzorne skupine;
- predvideni čas izvajanja pravosodnega nadzora in
- pouk o možnosti zavrnitve izvajanja nadzora.
(3)V primeru zavrnitve izvajanja nadzora, se ta lahko uvede le v skladu z odločbo Vlade Republike Slovenije.
(1)Oseba, prek katere se izvaja posredni pravosodni nadzor, je vezana na obseg zahteve ministra. Če meni, da ta obseg ne omogoča doseganja namena pravosodnega nadzora glede na razloge, ki so bili podlaga za izvedbo, o tem obvesti ministra, ki lahko odloči o razširitvi pravosodnega nadzora.
(2)Nadzorna skupina, prek katere se izvaja neposredni pravosodni nadzor, je vezana na obseg odločbe ministra. V poročilo o izvedenem neposrednem nadzoru vključi vse svoje ugotovitve, do katerih je prišla pri izvajanju nadzora.
(1)Pri pravosodnem nadzoru ni dopustno posegati v samostojnost državnih tožilcev pri odločanju v konkretni zadevi v zvezi s predkazenskim in sodnimi postopki ter upravnimi postopki pred drugimi državnimi organi.
(2)V okviru pravosodnega nadzora se lahko pregledujejo le tisti podatki, ki so potrebni za presojo zakonitosti odločanja in izvrševanja drugih opravil, s katerimi so na podlagi zakona, Državnotožilskega reda in drugih podzakonskih aktov zagotovljeni pogoji za redno, pravilno, vestno in učinkovito delovanje državnega tožilstva.
(1)Če se posredni pravosodni nadzor izvaja prek vodje okrožnega državnega tožilstva, lahko ta za izvajanje nadzora pooblasti svojega namestnika ali drugega državnega tožilca tega državnega tožilstva.
(2)Če se posredni pravosodni nadzor izvaja prek generalnega državnega tožilca, lahko ta za izvajanje nadzora pooblasti svojega namestnika ali drugega vrhovnega državnega tožilca.
(1)Pri posrednem pravosodnem nadzoru ima oseba, prek katere se izvaja nadzor, pravico vpogledati v vse spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva, povezano z opravljanjem zadev državnotožilske uprave ter zahtevati ustna ali pisna pojasnila od državnih tožilcev in tožilskega osebja v zvezi z zatrjevanimi, domnevnimi ali ugotovljenimi nepravilnostmi pri opravljanju teh zadev. Pri tem mora ravnati tako, da ni oteženo redno izvajanje državnotožilskih nalog.
(2)Pri neposrednem pravosodnem nadzoru ima nadzorna skupina pravico vpogledati v vse spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva, povezano z opravljanjem zadev državnotožilske uprave, ter zahtevati ustna ali pisna pojasnila od državnih tožilcev in tožilskega osebja v zvezi z zatrjevanimi, domnevnimi ali ugotovljenimi nepravilnostmi pri opravljanju teh zadev. Pri tem mora ravnati tako, da ni oteženo redno izvajanje državnotožilskih nalog.
(3)Državni tožilci in državnotožilsko osebje, katerih opravljanje zadev državnotožilske uprave se pregleduje, imajo pravico podati ustna ali pisna pojasnila tudi, če oseba, prek katere se opravlja pravosodni nadzor, ali nadzorna skupina tega ne zahteva.
(1)Na podlagi prejete zahteve ministra o uvedbi pravosodnega nadzora mora oseba, prek katere se izvaja pravosodni nadzor, le tega opraviti v času, predvidenem z zahtevo.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek pa mora oseba, prek katere se izvaja pravosodni nadzor, če ugotovi, da nadzora zaradi utemeljenih razlogov ne bo mogoče opraviti v predvidenem času, pred iztekom tega časa o tem obvestiti ministra. Obvestilo mora vsebovati obrazložitev utemeljenih razlogov ter navedbo, kdaj bo nadzor zaključen.
(3)Najpozneje v petih delovnih dneh po zaključenem nadzoru mora oseba, prek katere se je izvajal nadzor, ministru poslati pisno poročilo o izvedenem posrednem nadzoru, in če se je izvajal prek vodje okrožnega državnega tožilstva, tudi generalnemu državnemu tožilcu.
(4)Vodja državnega tožilstva, nad katerim se je izvajal nadzor, mora državne tožilce in državnotožilsko osebje, katerih opravljanje zadev državnotožilske uprave je bilo pregledano, seznaniti s tistim delom poročila, ki se nanaša na njihovo delo, pri čemer imajo ti pravico, da v petih delovnih dneh od prejema poročila dajo pojasnila ministru in generalnemu državnemu tožilcu, in če se je nadzor opravljal prek vodje okrožnega državnega tožilstva, tudi vodji okrožnega državnega tožilstva.
(1)Poročilo o izvedenem posrednem nadzoru vsebuje:
- navedbo obsega nadzora;
- navedbo spisov, vpisnikov in druge dokumentacije, v katero je bilo vpogledano in
- ugotovitve nadzora, ki vsebujejo pregled in oceno opravljanja zadev državnotožilske uprave, ki so bile predmet nadzora.
(2)Ob ugotovljenih nepravilnostih pri izvajanju pravosodnega nadzora mora poročilo o izvedenem posrednem nadzoru vsebovati tudi opredelitev načina in roka za njihovo odpravo. O odpravi nepravilnosti oseba, prek katere se je izvajal nadzor, o tem pisno obvesti ministra.
(3)Če ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti v 30 dneh po opravljenem pravosodnem nadzoru, mora vodja državnega tožilstva po poteku tega roka in vsakih nadaljnjih 30 dni pisno obveščati ministra, vodja okrožnega državnega tožilstva pa tudi generalnega državnega tožilca, o poteku ukrepov za njihovo odpravo in razlogih, zakaj še niso odpravljene.
(4)Minister lahko po poteku roka za odpravo nepravilnosti zahteva obvestilo o tem ter po potrebi izvede neposredni nadzor v obsegu ugotovljenih nepravilnosti in njihovega odpravljanja po določbah tega pravilnika.
(1)Za izvajanje neposrednega pravosodnega nadzora imenuje minister nadzorno skupino, ki jo sestavljajo najmanj trije uslužbenci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)Večina članov nadzorne skupine morajo biti uradniki v nazivih prvega kariernega razreda, ki so univerzitetni diplomirani pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom in vsaj dvema letoma delovnih izkušenj na pravniških delih po tem izpitu. Preostali člani nadzorne skupine so lahko drugi uradniki v nazivih prvega kariernega razreda.
(1)Pri izvajanju neposrednega pravosodnega nadzora sta na zahtevo vodje državnega tožilstva navzoča dva člana Državnotožilskega sveta, in sicer en član izmed državnih tožilcev, ki so voljeni, in en član, ki ni državni tožilec.
(2)Pri izvajanju neposrednega pravosodnega nadzora nad okrožnim državnim tožilstvom so lahko ves čas navzoči generalni državni tožilec ali njegov namestnik in vodja okrožnega državnega tožilstva ali njegov namestnik, in če se nadzor izvaja nad Vrhovnim državnim tožilstvom, generalni državni tožilec ali njegov namestnik.
(3)Generalni državni tožilec ali vodja okrožnega državnega tožilstva lahko za potrebe navzočnosti iz prejšnjega odstavka pooblastita drugega državnega tožilca.
(4)Vodja državnega tožilstva mora sodelovati s člani nadzorne skupine tako, da jim zagotovi dostop v prostore državnih tožilstev, omogoči vpogled v zahtevane spise, vpisnike in drugo dokumentacijo državnega tožilstva ter zagotovi prostorske in tehnične pogoje za nemoteno delo.
(1)Najpozneje v petih delovnih dneh po zaključenem nadzoru mora nadzorna skupina ministru poslati pisno poročilo o izvedenem neposrednem nadzoru.
(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:
- navedbo obsega nadzora;
- navedbo spisov, vpisnikov in druge dokumentacije, v katero je bilo vpogledano in
- ugotovitve nadzora, ki vsebujejo pregled in oceno opravljanja zadev državnotožilske uprave, ki so bile predmet nadzora.
(3)Poročilo o izvedenem neposrednem nadzoru mora vsebovati tudi obrazložitev morebitnih ugotovljenih nepravilnosti.
(1)Minister predloži poročilo iz prejšnjega člena najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu vodji državnega tožilstva, nad katerim se je izvajal nadzor, in če se je izvajal nad okrožnim državnim tožilstvom, tudi generalnemu državnemu tožilcu.
(2)Če poročilo vsebuje navedbe o ugotovljenih nepravilnostih, mora vodja državnega tožilstva, nad katerim se je izvajal nadzor, najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu poročila ministru, če se je nadzor izvajal nad okrožnim državnim tožilstvom pa tudi generalnemu državnemu tožilcu, pisno sporočiti način in rok za odpravo nepravilnosti. O odpravi nepravilnosti mora vodja državnega tožilstva, nad katerim se je izvajal nadzor, o tem seznaniti ministra, če se je nadzor izvajal nad okrožnim državnim tožilstvom, pa tudi generalnemu državnemu tožilcu.
(3)Če ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče odpraviti v 30 dneh po izvedenem nadzoru, mora vodja državnega tožilstva po preteku tega roka in vsakih nadaljnjih 30 dni pisno obveščati ministra, če se je nadzor izvajal nad okrožnim državnim tožilstvom pa tudi generalnega državnega tožilca, o izvajanju ukrepov za njihovo odpravo in o razlogih, zakaj še niso odpravljene.
(4)Vodja državnega tožilstva, nad katerim se je izvajal nadzor, mora po prejemu poročila seznaniti državne tožilce in državnotožilsko osebje, katerih opravljanje zadev državnotožilske uprave je bilo pregledano, s tistim delom poročila, ki se nanaša na njihovo delo, pri čemer imajo ti pravico, da v petih delovnih dneh od prejema poročila dajo pojasnila ministru in generalnemu državnemu tožilcu, in če se je nadzor izvajal nad okrožnim državnim tožilstvom, tudi vodji okrožnega državnega tožilstva.
(5)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka imata vodja okrožnega državnega tožilstva, nad katerim se je izvajal nadzor, ter generalni državni tožilec pravico, da v petih delovnih dneh od prejema poročila podata pojasnila ministru. Pravilnik o pravosodnem nadzoru nad državnimi tožilstvi (Uradni list RS, št. 10/12) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
Pravosodni nadzori, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pravosodnem nadzoru nad državnimi tožilstvi (Uradni list RS, št. 37/03).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Pravilnik o spremembah Pravilnika o pravosodnem nadzoru nad državnimi tožilstvi (Uradni list RS, št. 26/12) vsebuje naslednjo končno določbo: 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.