10. člen

(1)V dneve letnega dopusta se ne vštevajo prazniki, dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnosti državnega tožilca.

(2)Delovna doba oziroma določena starost ter druga merila se pri določitvi dolžine letnega dopusta državnemu tožilcu upoštevajo, če so oziroma bodo izpolnjeni v koledarskem letu, za katero se določa dolžina letnega dopusta.

(3)Če državni tožilec nastopi službo ali mu preneha funkcija med koledarskim letom, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve (sorazmerni del letnega dopusta).

(4)Državni tožilec je dolžan najmanj polovico letnega dopusta izrabiti do konca tekočega koledarskega leta, preostanek pa v dogovoru z vodjo državnega tožilstva oziroma generalnim državnim tožilcem najkasneje do 30. junija naslednjega leta.

(5)Če bi bilo zaradi napovedane izrabe ali spremembe izrabe letnega dopusta v času sodnih počitnic občutno ovirano opravljanje državnotožilske službe ali če državni tožilec v tekočem koledarskem letu zaradi kontinuiranega opravljanja državnotožilske funkcije ni mogel izrabiti letnega dopusta, lahko letni dopust izrabi v dogovoru z vodjo državnega tožilstva oziroma generalnim državnim tožilcem najkasneje do 30. junija naslednjega leta.

(6)Državni tožilec, ki v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta ali je dopust prekinil iz teh razlogov, lahko preostanek ali celoten letni dopust izrabi najkasneje do 31. decembra naslednjega leta.