5. člen

(1)Pri opravljanju železniškega prometa se je treba sporazumevati jasno, zanesljivo, hitro in na enoten način v slovenskem jeziku, in sicer ustno, pisno ali s predpisanimi signalnimi znaki.

(2)Ustno sporazumevanje je lahko neposredno ali z uporabo telekomunikacijskih naprav.

(3)Pisno sporazumevanje je lahko v obliki ročnega izpisa ali v drugi obliki (telefaks, računalnik, daljnopisnik).

(4)Sporazumevanje je dokazno, če so oddana sporočila ohranjena tako, da je njihovo vsebino in obliko ter dokaz, da je prejemnik sporočilo dobil in razumel, mogoče preveriti. Sporočila se ohranjajo na enega od naslednjih načinov:

1.z napravami, ki omogočajo stalno in zanesljivo registriranje sporočil (ustnih ali pisnih);

2.z izpisom in s potrditvijo prevzema;

3.z zapisovanjem sporočil.

(5)Fonograme je treba zapisati v predpisane obrazce, če naprav, ki omogočajo stalno in zanesljivo registriranje sporočil, ni ali pa ne delujejo. Za številko fonograma se uporablja zaporedna številka iz beležnice brzojavk in fonogramov.

(6)Fonograme, ki se nanašajo na vožnjo vlaka ali progovnega vozila, je treba vpisati v obrazce z vnaprej pripravljenim besedilom fonogramov tudi takrat, ko naprave, ki omogočajo stalno in zanesljivo registriranje sporočil, delujejo. Za številke fonogramov se v tem primeru dajejo poljubne številke, za katere pa velja pravilo:

1.da je številka med 10 in 99;

2.da številke niso zaporedne;

3.da se ne uporabljajo stalno ali pogosto enake številke;

4.da niso enake zadnjim številkam v številki vlaka.

(7)Sporazumevanje po telekomunikacijskih sredstvih se opravlja tako, da tisti, ki želi oddati sporočilo, pokliče tistega, ki mu je sporočilo namenjeno, nato pa:

1.se poklicani javi tako, da pove ime postaje oziroma službenega mesta ali številko vlaka in svoj priimek;

2.tisti, ki kliče, pove ime postaje oziroma službenega mesta ali številko vlaka, vsebino in številko fonograma, če mora biti fonogram zapisan, ter svoj priimek;

3.poklicani sprejem fonograma potrdi tako, da ponovi besedilo fonograma, doda besedo »razumel«, pove številko, če je moral fonogram zapisati, in svoj priimek.

(8)Predpisana obvestila in fonogrami se pri opravljanju železniškega prometa ne smejo krajšati in spreminjati.

(9)Za sporazumevanje pri opravljanju železniškega prometa je treba zagotoviti neposredne zveze za prenos informacij med vsemi navedenimi:

1.dvema sosednjima postajama;

2.sosednjima postajama in službenimi mesti med njima;

3.sosednjima postajama in komunikacijskimi mesti na progi med njima;

4.vlakovnim dispečerjem in vsemi postajami na progi oziroma odseku proge, na katerem vlakovni dispečer vodi promet;

5.postajo in progovnim prometnikom;

6.postajo in elektronapajalno postajo;

7.prometnikom, progovnim prometnikom in dispečerjem stabilnih naprav elektrovleke;

8.prometnikom in kretnikom;

9.med vsemi postajami na progi, če prometa ne vodi vlakovni dispečer ali progovni prometnik in

10.progovnim prometnikom in komunikacijskimi mesti.

(10)Neposredne zveze v točkah 4, 5 in 7 predhodnega odstavka morajo biti vključene v naprave za registriranje pogovorov.

(11)Proga je opremljena s komunikacijskimi mesti, če razdalja med njimi ni večja od 3000 m. Kot komunikacijska mesta se štejejo poleg progovnih telefonov, tudi telefoni na delovnih mestih kretnikov, čuvajev nivojskih prehodov, odjavnikov, in mesta, od koder je možno vzpostaviti telekomunikacijsko zvezo s prometnikom ali progovnim prometnikom.

(12)Za medsebojno sporazumevanje izvršilnih železniških delavcev postaj in službenih mest, kot tudi za njihovo sporazumevanje z drugimi delavci, ki delajo na progi, in strojevodji vlakov, se uporabljajo telekomunikacijske naprave.

(13)Za sporazumevanje v železniškem prometu se lahko uporablja tudi računalniški informacijski sistem upravljavca. Uporaba tega sistema mora biti omogočena prevoznikom glede na podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu.