Uredba o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor

(1)S to uredbo se skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 - ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 - ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Državni prostorski načrt je novembra 2010 pod številko projekta 059-DPN/06 izdelal Urbis, d. o. o., Maribor.

(1)Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v analogni obliki na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Maribor ter občinah Selnica ob Dravi in Pesnica.

(3)Postopek presoje vplivov na okolje skladno z osmim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10 in 106/10 - popr.) ni bil izveden s postopkom priprave državnega prostorskega načrta.

(4)Oznake, navedene v 13., 15., 16., 29. do 31., 36., 47. do 49. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1)S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo objekti in ureditve, povezani z gradnjo črpalne hidroelektrarne na Dravi maksimalne moči 440 MW in njeno vključitvijo v elektroenergetsko omrežje z nadzemnim elektroenergetskim vodom nazivne napetosti 2 × 400 kV. Črpalna hidroelektrarna na Dravi se načrtuje skladno s koncesijsko pogodbo za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije tako, da se skupni bruto potencial vodotoka ne spreminja.

(2)Črpalna hidroelektrarna na Dravi obsega naslednje ureditve:

-        območja vtočno-iztočnega objekta in ureditev spodnjega akumulacijskega bazena (obstoječi akumulacijski bazen hidroelektrarne Fala),

-        območja strojnice črpalne hidroelektrarne,

-        območja bazena tehnološke vode,

-        območja podzemnega tlačnega cevovoda,

-        območja zgornjega akumulacijskega bazena,

-        območja rekonstrukcije obstoječih cest za prevoz materiala do zgornjega akumulacijskega bazena, vključno s potrebnimi rušitvami objektov,

-        območja križanj, prestavitev in drugih ureditev komunalnih, energetskih ter telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov in naprav,

-        območja trajnih deponij viškov materiala.

(3)Prenosni elektroenergetski vod (v nadaljnjem besedilu: daljnovod) se načrtuje po naslednjih območjih:

-        območju nadzemnega voda z ozemljitvami in telekomunikacijskimi povezavami,

-        območjih stojnih mest stebrov daljnovoda,

-        območjih ureditev dostopnih poti do stebrov za gradnjo in vzdrževanje daljnovoda in stebrov,

-        območjih križanj, prestavitev in drugih ureditev komunalnih, energetskih ter telekomunikacijskih infrastrukturnih objektov in naprav,

-        območjih parcel, na katerih se zaradi gradnje in vzdrževanja daljnovoda poseka gozd ali grmičevje,

-        območju nadomestnega habitata.

(1)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta.

(2)Na območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka so skladno z geodetskim načrtom naslednja zemljišča ali deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah, navedena po posameznih ureditvah: a)     območje strojnice, vtočno-iztočnega objekta in ureditev spodnjega akumulacijskega bazena:

-  k. o. Zgornji Boč: parcele št. *32, *33, *34, *35, *36, 258/2, 266/1, 270/1, 270/6, 271/1, 272/1, 273/1, 275, 276/1, 277, 278, 279, 283/4, 283/9, 740/1 in 741; b)     območje koridorja 2 × 10 m od osi podzemnega tlačnega cevovoda (v nadaljnjem besedilu: koridor podzemnega tlačnega cevovoda):

-  k. o. Zgornji Boč: parcele št. *75, *77, 258/2, 277, 278, 279, 396/1, 396/2, 400/1, 400/2, 401/1, 401/2, 401/3, 402, 527/3, 527/8, 528, 529/1, 531, 532, 533, 535, 537, 538, 539, 540, 571/1, 571/2 in 571/4; c)     območje zgornjega akumulacijskega bazena:

-  k. o. Zgornji Boč: parcele št. 496, 527/3, 544, 548, 549, 550 in 671;

-  k. o. Spodnji Boč: parceli št. 10 in 220; d)     območje trajnih deponij viškov materiala:

-  k. o. Zgornji Boč: parcele št. 496, 527/3, 549, 550, 553/2, 554, 571/1, 575/1 in 671;

-  k. o. Spodnji Boč: parcele št. 10, 217/2, 218/1, 219, 220, 648/7 in 648/8; e)     območje ureditve prevoznih poti do zgornjega akumulacijskega bazena:

-  k. o. Veliki Boč: parcele št. 69, 86/1, 86/2, 89/1, 93, 94, 95/2, 1320, 1321/1, 1327, 1330, 1331;

-  k. o. Zgornji Boč: parcele št. *3, *83, *140, 47/1, 48/2, 49/1, 49/2, 49/3, 49/4, 49/5, 50, 53/2, 60/3, 68/7, 68/9, 68/10, 68/12, 75/3, 78/3, 78/4, 89/4, 81/3, 55/2, 56/2, 60/2, 61/2, 64/2, 67/2, 68/2, 106/3, 75/2, 78/2, 92/2, 106/2, 53/1, 54, 55/1, 56/1, 57, 59, 60/1, 61/1, 63, 64/1, 65, 66/1, 67/1, 68/1, 70, 75/1, 86, 87, 88, 89/1, 90, 92/1, 95, 98, 102/1, 109, 424/1, 424/2, 424/3, 424/4, 425/1, 425/2, 426/1, 426/2, 429, 430, 434, 435, 527/2, 527/7, 527/8, 528, 529/1, 530, 531, 544, 549, 550, 554, 557, 563/1, 565/1, 565/2, 568, 571/1, 571/2, 571/3, 571/4, 639, 640/1, 640/2, 670/1, 670/2, 670/2, 670/8, 671, 672, 673, 675, 676/1, 676/3, 678/1, 678/6, 679, 680, 738/3, 738/4, 738/5, 742 in 745;

-  k. o. Spodnji Boč: parcela št. 10;

-  k. o. Zgornja Selnica: parcele št. *13, *107, *160, 3/1, 3/2, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 11/6, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4, 14, 18/1, 18/2, 20/1, 20/2, 20/3, 105/1, 107/5, 107/6, 108, 109/4, 110/7, 415/3, 433/2, 434/1, 434/4, 435/1, 435/4, 435/5, 436/1, 436/4, 436/8, 437/3, 437/5, 437/7, 437/11, 437/12, 437/14, 437/15, 437/16, 437/17, 439/2, 439/3, 440/3, 441/1, 441/2, 441/3, 441/4, 442, 443/1, 443/2, 444, 445, 447/1, 447/2, 447/3, 459 in 463;

-  k. o. Janževa gora: parcele št. 430/17, 430/25, 431/1, 431/2, 431/3, 453/1, 454, 457/1, 457/10, 457/14, 457/4, 457/5, 457/6, 468/1, 468/2, 468/3, 468/4, 469/1, 469/2, 469/3, 478/1, 479/1, 479/2, 482 in 483;

-  k. o. Spodnja Selnica: parcele št. *80, 2/1, 2/3, 2/5, 3/2, 48/1, 48/2, 55/2, 55/6, 57/1, 58/1, 218/6, 272/1, 272/11, 272/12, 272/13, 272/19, 272/24, 272/6, 273/1, 273/3, 274, 275/1, 275/2, 275/3, 275/4, 275/6, 275/8, 276/1, 276/12, 276/13, 278/1, 278/2, 278/14, 278/18, 278/7, 278/8, 280/53, 280/56, 280/65, 280/68, 282/36, 282/5, 282/6, 382/3, 390, 391, 394/11, 394/12, 394/4, 394/7, 394/8, 395/2 in 430;

-  k. o. Spodnji Slemen: parcele št. 407/2, 409/2, 410, 412/1, 1233/7, 1249 in 1256/1; f)      območje rušenja obstoječih objektov za ureditev prevozne poti:

-  k. o. Zgornja Selnica: parcela št. 436/8;

-  k. o. Janževa gora: parcela št. 482;

-  k. o. Spodnja Selnica: parcela št. 394/4; g)     območje koridorja 2 × 40 m od osi daljnovoda (v nadaljnjem besedilu: koridor daljnovoda):

-  k. o. Šober: parcele št. 7, 8, 10, 11, 12, 17, 154, 954/1 in 954/2;

-  k. o. Zgornji Boč: parcele št. 258/2, 272/1, 278, 279, 396/1, 396/2, 405, 406/1, 406/2, 408/1, 431, 475, 477/2, 482, 483, 484, 485, 486, 494, 495, 496, 505, 506, 507, 508, 509, 516/1, 518, 519, 520, 521, 522, 524, 527/2, 527/4, 527/5, 527/6, 527/7, 527/8, 528, 529/1, 529/2, 571/2, 571/3 in 738/5;

-  k. o. Spodnji Boč: parcele št. 162/2, 165, 168, 170, 171, 172, 173, 174, 243, 253/1, 253/2, 261, 264, 265, 266, 267, 268/1, 268/2, 268/3, 269, 283/1, 289, 290/1, 304, 306, 307, 310, 311/1, 311/2, 314, 316, 402, 403, 404, 405, 406/1, 407, 408, 409, 410, 411/1, 642/1, 645 in 650/2;

-  k. o. Spodnji Slemen: parcele št. 597, 608/4, 608/5, 608/6, 693, 694, 695, 696, 697, 712/2, 713, 714, 715/1, 979/1, 982, 988/1, 988/3, 989/1, 989/2, 999, 1018, 1019, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032/1, 1033, 1034, 1036/1, 1036/2, 1038/1, 1038/2, 1040/4, 1041, 1042, 1043, 1044, 1045/1, 1045/2, 1048, 1049, 1051/1, 1051/2, 1052, 1053, 1054, 1062, 1063, 1066, 1068, 1236/15, 1236/2, 1236/4 in 1260;

-  k. o. Srednje: parcele št. 123/2, 123/5, 131, 132, 133, 134/1, 134/2, 136/2, 137/1, 138, 139, 140, 141, 185/1, 186, 187, 202, 203, 204, 206/1, 206/2, 207, 208/1, 208/7, 326/1, 337, 339 in 347/6;

-  k. o. Brestrnica: parcele št. 831/1, 831/6, 839/1, 842/1, 862/1, 863, 864, 867, 871, 873, 1161, 1168/1, 1168/3, 1181/2, 1182, 1183/1, 1183/2, 1183/3, 1184/1, 1184/3, 1185, 1186, 1241/2, 1254/1, 1256, 1257, 1259/1, 1259/2, 1259/3, 1259/4, 1259/5, 1259/6, 1260/1, 1260/2, 1261/2, 1262/1, 1262/2, 1262/3, 1263, 1266/1, 1266/3, 1440, 1446, 1468, 1469, 1482/1 in 1483/4;

-  k. o. Kamnica: parcele št. 233/1, 233/3, 233/4, 234/1, 234/11, 234/12, 234/13, 234/17, 234/3, 234/5, 234/6, 234/7, 234/8, 287/2, 292/1, 292/2, 292/4, 292/5, 293/1, 293/11, 293/2, 293/4, 293/7, 293/8, 294, 297/1, 297/2, 304/8, 304/9, 305, 306/1, 306/10, 307, 309/20, 309/23, 309/4, 309/8, 311/2, 314/3, 315/1, 316, 639/1, 640/1, 644, 645, 646/1, 646/2, 647/1, 650, 651, 652, 657/3, 664/1, 664/2, 664/5, 665, 666/1, 666/2, 666/5, 675, 676, 689, 867/1, 873/2, 875/1, 875/2 in 884/8;

-  k. o. Rošpoh: parcele št. 115/2, 122, 123, 124, 129/2, 133, 142, 143, 145, 148, 150, 152, 153/9, 166/1, 166/2, 166/3, 166/6, 166/7, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6, 171/2, 172/1, 172/15, 172/2, 172/4, 172/6, 172/7, 1725/5, 1726, 1727/1, 1792/2, 185, 186, 188/1, 188/10, 188/11, 188/12, 188/13, 188/14, 188/15, 188/5, 188/7, 188/8, 188/9, 190/11, 190/3, 190/5, 190/6, 190/8, 190/9, 198/3, 199/1, 199/1, 200, 341, 342, 344, 345/1, 364/1, 387/3, 387/5, 389/1, 389/2, 389/4, 390/2, 391 in 393/1;

-  k. o. Krčevina: parcele št. 262/2, 267, 268, 269, 271/1, 272, 273, 274, 275, 276, 277/1, 277/2, 277/3, 278/1, 278/4, 282, 283, 284, 285/2, 286/1, 516/3 in 517/2;

-  k. o. Dolnja Počehova: parcele št. *1/1, *1/3, *3, 1, 5/2, 111/9, 114/2, 114/3, 114/4, 114/5, 116/1, 116/2, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 118, 120/1, 120/2, 121, 122/1, 122/3, 126, 128, 131, 132, 156/1, 156/2, 158/1, 159, 162/1, 163/1, 163/2, 165/1, 165/2, 167/4, 305/1, 310/1, 315, 317/1, 318/1, 322/1, 327, 358/13, 358/15, 358/16, 358/2, 358/6, 358/8, 358/9, 367/1, 367/2, 368, 369/1, 369/2 in 375/2;

-  k. o. Počehova: parcele št. 88/1, 110/1, 110/2, 125/2, 142/5, 166/2, 176/2, 177, 178/1, 178/2, 179/1, 179/3, 181/1, 181/2, 181/3, 188/1, 189/1, 189/2, 191/1, 191/6, 191/7, 195/2, 195/5, 195/6, 255, 257/4, 257/6, 257/7, 258/1, 258/2, 262/3, 262/6, 262/7, 263/1, 263/2, 263/3, 265/1, 265/2, 265/6, 266/1, 266/2, 266/3, 274/1, 274/2, 274/3, 274/4, 275/4, 290, 291/2, 291/9, 291/8, 458/2, 458/3, 458/4, 459/1, 462 in 470;

-  k. o. Pekel: parcele št. 24, 25, 26, 60/1, 75/2, 75/3, 81/2, 84/2, 84/20, 84/23, 84/24, 84/27, 84/28, 84/29, 84/30, 84/5, 85/3, 86/1, 86/3, 86/4, 366/1, 367/11, 367/2, 367/7, 367/8, 372/1, 372/8, 372/14, 372/15, 372/18, 375/8, 375/9, 375/10, 375/11, 375/13, 375/14, 375/15, 378, 379 in 382;

-  k. o. Dragučova: parcele št. 63/1, 63/10, 63/4, 63/5, 63/6, 64/1, 64/3, 64/4, 65, 67/1, 69/1, 69/2, 72/1, 82/1, 82/2, 82/3, 82/4, 88/1, 88/2, 88/3, 88/4, 89, 94/2, 95/1, 95/2, 97/1, 101/1, 101/2, 106/1, 108, 109, 110, 113, 116, 122, 123, 124, 125, 137/1, 138, 139, 165/3, 165/4, 165/5, 165/6, 165/7, 165/8, 166, 167, 169, 170/1, 171, 175, 176, 177, 178, 191/1, 191/2, 192, 193/1, 194, 196, 197/1, 197/2, 198, 199, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212, 213, 214/1, 214/3, 214/4, 705/3, 705/6, 705/9, 714/4, 717, 793/1, 793/2, 793/4, 793/5 in 793/6; h)     območja stojnih mest stebrov daljnovoda:

-  k. o. Šober: parcele št. 7, 8, 10, 11, 12, 17, 954/1 in 954/2;

-  k. o. Zgornji Boč: parcele št. 258/2, 272/1, 277, 278, 279, 396/1, 396/2, 482, 486, 495, 496, 518, 519, 520, 521, 527/4, 527/5, 527/8, 571/2 in 571/3;

-  k. o. Spodnji Boč: parcele št. 162/2, 165, 168, 170, 172, 243, 253/1, 261, 264, 265, 269, 283/1, 290/1, 306, 404, 405, 409, 410, 411/1 in 642/1;

-  k. o. Spodnji Slemen: parcele št. 608/4, 608/5, 608/6, 614/2, 697, 712/2, 713, 714, 715/1, 982, 988/1, 988/3, 989/1, 989/2, 1018, 1019, 1028, 1029, 1030, 1033, 1036/1, 1038/2, 1040/4, 1041, 1042, 1049, 1050, 1051/1, 1052, 1053, 1062, 1063, 1236/15, 1236/2 in 1236/4;

-  k. o. Srednje: parcele št. 123/2, 123/5, 131, 132, 134/1, 134/2, 136/2, 185/1, 185/1, 186, 187, 202, 203, 204, 206/1, 206/2, 207, 208/1, 208/7, 326/1, 337 in 339;

-  k. o. Brestrnica: parcele št. 839/1, 863, 864, 867, 873, 1181/1, 1181/2, 1182, 1254/1, 1256, 1259/5, 1260/2, 1440 in 1470;

-  k. o. Kamnica: parcele št. 292/1, 292/2, 292/5, 293/1, 293/2, 293/8, 293/11, 305, 316, 325/1, 647/1, 650, 651, 657/3, 664/1, 664/2, 664/5, 665, 666/1, 666/2, 666/5, 676 in 689;

-  k. o. Rošpoh: parcele št. 122, 129/2, 133, 143, 166/2, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/6, 172/1, 172/2, 172/7, 172/15, 190/6, 190/9, 208/2, 341, 342, 387/5, 389/1, 389/4, 390/2, 391, 1726, 1727/1 in 1765/1;

-  k. o. Krčevina: parcele št. 269, 271/1, 273, 274, 276, 277/1, 283, 284, 285/2, 286/1, 516/3 in 517/1;

-  k. o. Dolnja Počehova: parcele št. *1/1, *1/3,*3, 122/1, 126, 128, 155, 156/1, 156/2, 158/1, 159, 167/1, 167/4, 310/1, 315, 317/1, 322/1, 358/2, 358/6, 358/8, 358/9, 358/13, 358/16, 358/17, 368 in 375/2;

-  k. o. Počehova: parcele št. 88/1, 110/1, 110/2, 125/1, 125/2, 142/1, 142/5, 171, 176/1, 177, 178/1, 179/1, 181/1, 181/2, 181/3, 181/6, 188/1, 189/1, 189/2, 191/1, 191/3, 191/6, 191/7, 195/2, 195/5, 197/2, 257/4, 257/6, 262/3, 262/4, 263/3, 265/1, 265/2, 265/6, 266/3, 274/1, 274/2, 274/3, 275/4, 290, 291/2, 291/8, 291/9, 292/2, 458/2, 458/3, 458/4, 459/1 in 462;

-  k. o. Pekel: parcele št. 25, 26, 75/1, 75/2, 75/3, 81/2, 82, 84/5, 84/6, 84/24, 84/27, 84/28, 367/8, 367/11, 375/14 in 375/15;

-  k. o. Dragučova: parcele št. 63/5, 64/3, 65, 88/1, 88/2, 88/4, 97/1, 101/1, 101/2, 108, 110, 113, 116, 137/1, 138, 139, 165/3, 165/4, 165/5, 169, 170/1, 171, 175, 176, 191/1, 191/2, 208, 209, 210, 211, 212, 213, 214/1, 214/2, 214/3, 214/4, 705/3, 705/9 in 793/4; i)       območja rabe, uvrščene v I. območje varovanja, ki se spremenijo v območja rabe, uvrščene v II. območje varovanja skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju:

-  k. o. Brestrnica: parcele št. 1259/5, 1257, 1261/2, 1262/1, 1262/2, 1262/3, 1260/1 in 1446;

-  k. o. Kamnica: parcele št. 293/8, 304/8, 304/9, 305, 306/1, 306/10, 309/4, 309/8, 309/20, 309/23, 873/2, 875/1, 875/2;

-  k. o. Rošpoh: parcele št. 148, 166/1, 166/6, 172/1, 172/2, 172/6, 186, 188/5, 188/11, 188/12, 188/15, 190/3,190/5, 190/11 in 199/1;

-  k. o. Počehova: parcele št. 189/1, 191/1, 191/6, 191/7, 195/2, 195/5, 195/6, 262/6, 262/7, 265/1, 265/2, 265/6, 458/3 in 458/4;

-  k. o. Dragučova: parceli št. 67/1 in 717;

-  k. o. Zgornji Boč: parceli št. 272/1 in 277; j)       območje nadomestnega habitata:

-  k. o. Pekel: parcele št. 235/1, 236/1, 240/1, 240/2, 241/5, 243/1, 243/2, 244/1, 244/2, 244/3, 244/4, 244/5, 246, 249/2, 249/3, 249/4, 253, 256/1, 256/2, 256/3, 256/4, 256/5, 256/6, 256/7, 256/8, 261/1, 261/2, 261/4, 261/5, 261/7, 262, 270/2, 289/1, 290/1, 290/3, 371/4.

(3)Območje ureditve dostopov do stojnih mest stebrov daljnovoda obsega poleg sklenjenega območja državnega prostorskega načrta naslednja zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah za: a)     ureditve novih dostopnih poti do stebrov:

-  k. o. Zgornji Boč: parceli št. 258/2 in 396/2;

-  k. o. Spodnji Boč: parcele št. 171, 172, 278/1, 282/2, 283/1 in 405;

-  k. o. Spodnji Slemen: parcele št. 608/4, 712/2, 723 in 724;

-  k. o. Srednje: parceli št. 202 in 207;

-  k. o. Brestrnica: parcele št. 9, 842/1, 842/2, 869, 871, 873 in 1470;

-  k. o. Kamnica: parcele št. 279/1, 279/3, 281/7, 287/1, 287/2, 293/2, 608/1, 608/3, 647/1, 649, 658/2, 658/6, 662/2, 664/1, 664/6, 666/2, 666/3 in 666/5;

-  k. o. Dolnja Počehova: parceli št. 126 in 367/1;

-  k. o. Počehova: parcele št. 117/4, 148/1, 177, 178/1, 178/2, 188/1, 188/2, 188/5, 458/3, 458/4 in 459/1;

-  k. o. Pekel: parceli št. 26 in 27;

-  k. o. Dragučova: parcele št. 65, 101/1, 110, 114/1, 137/1, 175, 194, 196, 197/1, 198, 199, 206, 207, 208, 209, 252/1, 705/3, 715 in 716;

-  k. o. Pesniški Dvor: parcela št. 167/1. b)     ureditve obstoječih cest in poti za dostope do stebrov:

-  k. o. Zgornji Boč: parcele št. 258/2, 476/2, 496, 506 in 740/1;

-  k. o. Spodnji Slemen: parcele št. 697, 712/2 in 982;

-  k. o. Srednje: parcele št. 131, 138, 141, 332/1 in 347/6;

-  k. o. Brestrnica: parcele št. 839/1, 1471 in 1482/1;

-  k. o. Rošpoh: parcele št. 116, 141/4, 141/36, 150, 152, 153/10, 341, 342, 344, 345/1, 389/1, 389/4, 1726, 1727/1 in 1796;

-  k. o. Krčevina: parcele št. *60/1, *60/2, 271/1, 272, 285/2, 288/2, 516/3 in 518;

-  k. o. Dolnja Počehova: parcele št. 158/1, 159 in 367/1;

-  k. o. Počehova: parcele št. 88/1, 142/5, 148/2, 229, 231, 262/4, 265/1, 265/2, 266/1, 274/2, 274/3 in 459/1;

-  k. o. Pekel: parcele št. 27, 34/1, 65/18, 67/14 in 67/15;

-  k. o. Dragučova: parcele št. 75/1, 77/4, 90/2, 91/1, 95/1, 97/1, 101/1, 103/1, 106/1, 114/1, 115, 123, 124, 126, 128/1, 137/1, 138, 170/1, 175, 176, 177, 191/2, 193/1, 194, 197/2, 249, 250/1, 251/1, 252/1, 705/3, 705/5, 705/10, 714/1, 714/2 in 714/5. c)     postavitev žičnice za dostop do stebrov:

-  k. o. Spodnji Boč: parceli št. 170 in 171;

-  k. o. Brestrnica: parcele št. 839/1, 842/1, 842/2, 850/1 in 850/2.

(4)Območje trase 20 kV kablovoda med hidroelektrarno Fala in črpalno hidroelektrarno obsega poleg sklenjenega območja državnega prostorskega načrta naslednja zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Gerečja vas: parcele št. *82, 124/25, 124/8, 124/36, 124/5, 599/4, 124/10 in 124/38;

-        k. o. Zgornji Boč: parcele št. 261/1, 263, 266/2, 266/1 in 740/1.

Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo oziroma omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:

-        zemljišča na območju črpalne hidroelektrarne obsegajo območja trajnih in začasnih objektov in ureditev. Trajni objekti in ureditve so območja izključne rabe, namenska raba zemljišč se spremeni, dovoljena je le gradnja in vzdrževanje objektov in ureditev v sklopu črpalne hidroelektrarne. Zemljišča začasnih ureditev se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje ali se na novo uredijo skladno z določbami te uredbe;

-        zemljišča v koridorju podzemnega tlačnega cevovoda: namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe iz 6. člena te uredbe;

-        zemljišča v koridorju daljnovoda, razen zemljišč stojnih mest stebrov: zemljišča se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje ali se na novo uredijo skladno z določbami te uredbe. Namenska raba zemljišč, ki se skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju razvrščajo v I. območje varovanja, se spremeni tako, da so na njih mogoče le dejavnosti, ki so razvrščene v II. območje varovanja pred elektromagnetnim sevanjem. Druga namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji omejene rabe iz 6. člena te uredbe;

-        zemljišča v območjih stojnih mest stebrov v koridorju daljnovoda: to so območja izključne rabe, kjer je dovoljena le gradnja in vzdrževanje stebrov;

-        zemljišča v koridorju daljnovoda in izven njega za ureditev dostopnih poti do stebrov (od koridorja daljnovoda do priključka na javno cestno omrežje): zemljišča se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje ali se na novo uredijo skladno z določbami te uredbe, upoštevajo se pogoji omejene rabe iz 6. člena te uredbe;

-        zemljišča preostalih ureditev znotraj koridorja daljnovoda: način urejanja in vzdrževanja gozdnega roba, preureditve obstoječe infrastrukture zaradi tehničnih zahtev gradnje daljnovoda: upoštevajo se pogoji omejene rabe iz 6. člena te uredbe;

-        zemljišča nadomestnega habitata: namenska raba teh zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se pogoji ohranjanja narave iz 36. člena te uredbe;

-        zemljišča za ureditve gospodarske javne infrastrukture: to so zemljišča, na katerih je predvidena postavitev kablovoda od hidroelektrarne Fala do črpalne hidroelektrarne ali pa so potrebne preureditve obstoječe infrastrukture zaradi tehničnih zahtev gradnje; namenska raba teh zemljišč se po končani gradnji ne spreminja; upoštevajo se pogoji omejene rabe iz 6. člena te uredbe;

-        zemljišča na območju ureditve prevoznih poti do zgornjega akumulacijskega bazena: zemljišča je treba po končani gradnji vzpostaviti v prejšnje stanje in na njih nove ureditve izvesti skladno z določbami te uredbe: upoštevajo se pogoji omejene rabe iz 6. člena te uredbe.

Na območju državnega prostorskega načrta so opredeljene naslednje trajne omejitve rabe zemljišč:

-        na zemljiščih na območju koridorjev podzemnih vodov: prostorske ureditve na območju posameznega podzemnega voda ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja vodov. Zaradi varstva podzemnega voda pred poškodbami je treba ob izvajanju kakršnih koli ureditev v varstvenem pasu upoštevati višinski potek podzemnega voda. Za vse ureditve v nadzorovanem koridorju je treba pridobiti soglasje lastnika ali upravljavca posameznega voda. Obstoječi objekti na območju podzemnega tlačnega cevovoda se ob tem pogoju lahko rekonstruirajo in spreminjajo namembnost po pogojih občinskega prostorskega izvedbenega akta,

-        na zemljiščih na območju koridorja daljnovoda: upoštevajo se pogoji omejene rabe skladno s predpisi, ki določajo tehnične normative za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerim so predpisani obvezni odmiki grajenih in naravnih objektov, izvedba del, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja ter omejena raba skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju.

(1)Črpalno hidroelektrarno sestavljajo naslednji objekti: spodnji akumulacijski bazen, vtočno-iztočni objekt, strojnica, podzemni tlačni dovodni cevovod, zgornji akumulacijski bazen in bazen tehnološke vode. Osnovne tehnične značilnosti so:

-        maksimalni bruto padec: 714,20 m,

-        instaliran pretok v turbinskem režimu: 2 × 32,5 m 3,

-        instaliran pretok v črpalnem režimu: 2 × 22,9 m 3,

-        maksimalna turbinska moč: do 2 × 219,8 MW,

-        maksimalna črpalna moč: do 2 × 213,0 MW.

(2)Strojnica je na levem bregu Drave ob glavni cesti GI-1 Dravograd-Maribor v km 3+900,00 odseka št. 245 Ruta-Maribor. Strojnico sestavlja podzemni jašek za vgradnjo agregatov ter nadzemni del z montažno dvorano, prostori splošnih in skupnih naprav ter stikališče.

(3)Spodnji akumulacijski bazen je obstoječi akumulacijski bazen hidroelektrarne Fala, kjer je v okviru denivelacije Drave med kotama 282,00 in 280,80 m nadmorske višine okvirno 1,06 milijona m 3 koristnega volumna. Spodnji akumulacijski bazen je s strojnico povezan z vtočno-iztočni objektom.

(4)Strojnica je z zgornjim akumulacijskim bazenom povezana z jeklenim tlačnim cevovodom v podzemnem tunelu okvirne dolžine 2400 m.

(5)Zgornji akumulacijski bazen z okvirnim koristnim volumnom 2,9 milijona m 3 na Kolarjevem vrhu se polni izključno z dravsko vodo preko tlačnega cevovoda. Kota krone nasipov je na 996,5 m nadmorske višine, kota maksimalne gladine vode v bazenu 995,0 m nadmorske višine, kota minimalne obratovalne gladine vode v bazenu pa 969,0 m nadmorske višine. Površina maksimalne gladine je 18,1 ha, površina dna bazena je 10 ha.

(1)Strojnico sestavljata podzemni jašek in nadzemni del. Podzemni jašek je cilindrične oblike notranjega okvirnega premera 30 m in globine 80 m. Stavba nad jaškom je tlorisne oblike črke »L«, dimenzij 53 × 69 m v dveh etažah, od katerih je kletna etaža v celoti vkopana v teren. Na dnu strojničnega jaška so etaža z dostopom do sesalne cevi, turbinska etaža in generatorska etaža. V teh etažah sta reverzibilni turbini in motor/generatorja ter oprema za delovanje stojnih naprav hidroelektrarne. V nadzemnem delu strojnice je montažna dvorana, delavnica s skladiščem, komandni prostor, TK-prostor, vhodna avla in sanitarije. V isti etaži so prostori z elektroopremo: stikališče 400 kV, blok transformatorja, vzbujalni sistemi, zagonski napravi, stikališče 20 kV in transformacija 20/0,4 kV nazivne moči 1 600 kVA.

(2)Okoli strojnice je elektrarniško dvorišče, ki je delno asfaltirana, v celoti ograjena in razsvetljena površina. Odvodnjavanje objektov in ureditev na območju strojnice se izvede skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in padavinskih voda. Na vzhodnem delu dvorišča je vkopana oljna jama, do katere vodi vodotesna in proti olju odporna kanalizacija iz transformatorskega prostora. Ta se zaradi možnosti morebitnega razlitja zgradi s tesnjeno lovilno skledo z zagotovljeno prostornino za zbiranje celotne količine transformatorskega olja. Parkirne in povozne površine se odvodnjavajo preko lovilnika olj.

(3)Vkopani bazen za tehnološke vode za hlajenje agregatov strojnice z okvirnim volumnom 500 m 3 je ob izteku Pecljevega jarka. Bazen se polni izključno z dravsko vodo, ki se črpa iz zajema na vtočnem objektu strojnice in dovaja v bazen po vkopanih ceveh. Voda se uporabi in izpušča v dovodni sistem strojnice. Izvedba preliva v Pecljev jarek se opredeli v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja z ustrezno protierozijsko zaščito struge na območju izpusta.

(1)Podzemni tlačni cevovod je sestavljen iz jeklene obloge in betonskega kolobarja, vgrajen v predhodno izkopan rov premera 5,20 m. Razdeljen je na tri odseke z različnimi premeri cevi, ki se v smeri proti strojnici zožuje od 4,00 m, preko 3,80 m in 3,60 m pred strojnico, kjer se razcepi v dva kraka premera 2 × 2,0 m, ki horizontalno vodita v podzemni jašek strojnice.

(2)Tlačni cevovod se začne z vtočnim objektom pod dnom zgornjega akumulacijskega bazena. Na vodnem robu nasipa bazena je vtočna zgradba s kompresorji za tlačni cilinder, transformator in razvod elektrike. Stik med vtočno zgradbo in skalo na prehodu v cevovod se zatesni s širokim betonskim obročem in ustreznimi tesnilnimi elementi. Morebiti precejeno vodo pod obročem prevzema drenaža s prečrpavanjem v bazen.

(3)Izkopi hribine za tlačni cevovod potekajo iz smeri strojnice proti zgornjemu akumulacijskemu bazenu, ves izkopni material se prepelje po predoru v dolino, kjer se začasno deponira. Na področju prelomnih con je predvidena izdelava dodatne AB-obloge in morebitnega sidranja. Na mestih varjenja cevi v izkopanem rovu se izvede izkop z nadprofilom.

(4)Prezračevanje med gradnjo se zagotavlja s stalnim dovajanjem svežega zraka po rovu navzgor in vmesnim rovom okvirne dolžine 400 m. Vmesni rov služi tudi odvodnjavanju hribinske vode med gradnjo.

(1)V akumulacijskem bazenu hidroelektrarne Fala se izvede vtočno-iztočni objekt. Iz strojnice vodita dve vertikalni cevi premera okvirno 400 cm, ki se stikata s koncem sesalne cevi na eni in iztočnim kanalom na drugi strani. Na začetku iztočnega kanala sta po dve zapornici in vtočni rešetki, ob katerih je zajetje tehnološke vode. Iztočni kanal pravokotne oblike in okvirne dolžine 24 m je od vtočnih rešetk do Drave izveden brez pokrovne plošče, razen na delu, kjer ga prečka glavna cesta. Iztok kanala je opremljen s potopno steno okvirne dolžine 32 m, ki sega do kote 280,00 m nadmorske višine. Dno kanala je na koti 277,75 m nadmorske višine.

(2)Obrežno zavarovanje levega brega Drave na območju strojnice in elektrarniškega dvorišča se uredi tako, da hidrodinamski stik podzemne vode z reko ni oviran.

(1)Zgornji akumulacijski bazen se zgradi z izravnavo dveh višjih vrhov Kolarjevega vrha in delnim vgrajevanjem izkopanega materiala v nasip po obodu nastale ravnine.

(2)Pobočje obodnega nasipa je na zračni strani v naklonu 1:1,5 z vmesnimi bermami in zatravljeno. Vodna brežina je v naklonu 1:1,6 in obložena z vodotesno oblogo.

(3)Dno bazena je pod obstoječo koto terena, oblikovano s padcem v naklonu 2 ‰ proti iztočnemu delu, kjer se rob pred poglobitvijo zaključi na koti 971 m nadmorske višine. Bazen se zgradi z ustrezno podlago in dvoplastno vodotesno oblogo vsaj 1,0 m nad maksimalno koto gladine vode ter drenažnim sistemom pod dnom bazena. Precejene vode, prestrežene z drenažnim sistemom, se stekajo v rezervoar in črpajo nazaj v zgornji akumulacijski bazen. Za preprečitev prelivanja krone akumulacijskega bazena se vzpostavita vsaj dva različna sistema nadzora gladine.

(4)Krona nasipa je široka 5 m in nagnjena proti vodi. Na kroni je 4 m široka asfaltna cesta za potrebe vzdrževanja. Na vodni strani krone nasipa je zaščitna ograja, za dodatno varnost je ograja tudi ob vznožju nasipa.

(1)Strojnica se naveže na glavno cesto G I-1 Dravograd-Maribor odsek št. 245 Ruta-Maribor. Med gradnjo vtočno-iztočnega objekta se zgradi obvoz glavne ceste, po končani gradnji pa se opravi rekonstrukcija med km 3 + 720,00 in 4 + 220,00 v okvirni dolžini 500 m.

(2)Obvoz upošteva tehnične elemente za glavno cesto, horizontalni in vertikalni elementi upoštevajo projektno hitrost Vr = 60 km/h. Zaradi dostopa do gradbišč so na obvozu pasovi za levo zavijanje. Normalni prečni profil obvozne ceste upošteva dva vozna pasova širine 3,25 m s pripadajočima bankinama širine 1,00 m in levozavijalni pas širine 3,00 m.

(3)Horizontalni potek rekonstruirane glavne ceste se prilagodi obstoječemu stanju. Zaradi premostitve vtočnega objekta se niveleta ceste dvigne za približno 1,50 m. Normalni prečni profil glavne ceste upošteva dva vozna pasova širine 3,25 m s pripadajočima bankinama širine 1,00 m. Na območju, kjer je potrebna varnostna ograja, je bankina široka 1,25 m. Odvajanje padavinske vode s cestnega telesa se izvede skladno s predpisi o odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(1)Prevoz materiala med gradnjo zgornjega akumulacijskega bazena in montaže tlačnega cevovoda poteka po obstoječih cestah, ki se pred začetkom del po potrebi uredijo, po dokončani gradnji pa se morebitne poškodbe sanirajo. Predvidena je preureditev obstoječe regionalne ceste R3-707, odsek št. 8801 Spodnja Selnica-Sveti Duh na Ostrem vrhu na območju priključevanja na glavno cesto G1-1 Dravograd-Maribor (odsek 8A), preureditev obstoječe lokalne ceste št. 363020 Selnica ob Dravi-Sveti Duh na Ostrem vrhu (odseka 8B in 8C) ter obstoječe gozdne ceste (odsek 1E) v občini Selnica ob Dravi. Vsi obstoječi priključki in uvozi do stanovanjskih objektov se prilagodijo novi ureditvi.

(2)Na glavni cesti G1-1 Dravograd-Maribor se zgradi dodatni levi pas za zavijanje na regionalno cesto R3-707/8801. Širina levozavijalnega pasu je 3,00 m, v okviru potrebne dolžine razširitve za projektno hitrost Vr = 60 km/h je predviden nov most čez Bistriški potok. Ob severni strani glavne ceste G1 je vzdolž predvidene rekonstrukcije ceste predviden hodnik za pešce širine 1,75 m.

(3)Ob regionalni cesti R3-707, odsek št. 8801, Spodnja Selnica-Sveti Duh na Ostrem vrhu se v okvirni dolžini 260 m uredi enostranski hodnik za pešce širine 1,25 m.

(4)Potek rekonstruirane lokalne ceste št. 363020 Selnica ob Dravi-Sveti Duh na Ostrem vrhu ostane v večji meri nespremenjen, le na samem vrhu je nov odsek ceste v okvirni dolžini 640 m, ki nadomesti obstoječo cesto na območju akumulacije. Horizontalni in vertikalni elementi so prilagojeni obstoječim razmeram, izboljšani so kritični horizontalni elementi, na posameznih mestih so predvidena izogibališča. Na severnem odseku 8B dolžine 2,70 km je projektiran normalen prečni profil 5,70 m. Na odseku 8C je tik ob cesti Logarjev potok, ki se na krajših odsekih uredi, na območju osnovne šole se zgradijo dodatni pasovi za ustavljanje osebnih vozil in šolskih avtobusov, v strnjenem delu naselja pa obojestranski hodniki za pešce. Na južnem delu dolžine 2,60 km je projektiran normalen prečni profil od km 0 + 000 do 1 + 960 5,70 m, od km 1 + 960 do 2 + 240 6,00 m in od km 2 + 240 do 2 + 550 10,50 m.

(5)Rekonstrukcija obstoječe gozdne ceste v dolžini 4,20 km obsega izboljšavo kritičnih horizontalnih elementov. Projektiran normalen prečni profil je 5,70 m.

(6)Odvajanje padavinske vode s cestnega telesa se uredi skladno s predpisi o odvajanju padavinske vode z javnih cest. Odvajanje zalednih voda in odvajanje padavinskih voda s cestišča se izvede tako, da se prepreči erodiranje hribinskih pobočij. Pri odvajanju očiščenih padavinskih odpadnih voda s cestišča v vodotok se predvidi optimalno število iztokov, iztočni objekt ne sme segati v pretočni profil vodotoka, oblikovan mora biti v naklonu brežine, s koto iztoka na spodnjem delu brežine in ustrezno protierozijsko zaščito struge na območju izpusta.

(7)Prečkanja potokov se zgradijo z ustreznimi premostitvenimi objekti, katerih širina in nosilnost ustrezata prometnim obremenitvam in zagotavljata prevodnost za visoke vode. Objekti ne smejo povzročati lokalnih zožitev struge. S svetlo odprtino se zagotovi pretok 100-letnih visokih voda z varnostno višino najmanj 50 cm nad koto gladine Q(100). Na območju premostitvenih objektov se struga ustrezno obrežno zavaruje.

Z vzankanjem daljnovoda v obstoječi daljnovod 2 × 400 kV RTP Maribor-RTP Kainachtal (Avstrija) se črpalna hidroelektrarna vključuje v elektroenergetski sistem z naslednjima povezavama:

-        črpalna hidroelektrarna z RTP Maribor,

-        črpalna hidroelektrarna z RTP Kainachtal.

Začetna točka daljnovoda je stikališče pri črpalni hidroelektrarni z daljnovodnim portalom. Trasa daljnovoda se že na samem začetku vzpne v strmo gozdnato pobočje Kozjaka, kjer se južno od kmetije Volovšenk usmeri proti vzhodu. Nato se po razgibanem terenu povzpne na SM 7 na približno 875 m nadmorske višine in v nadaljevanju strmo spusti severno od kmetije Sp. Kavčič. Od SM10 se v ravni liniji spušča južno od zaselka Troplak in Galer do SM13, kjer se os ostro lomi in v jugovzhodni smeri nadaljuje proti vzhodu, severno od kmetij Šumanc, Žunko, Hober in Škof. Na SM20 se trasa ponovno ostro lomi v smeri severovzhod mimo Hojnikove kapele do SM25, kjer se ponovno lomi in poteka vzhodno do Francevega vrha. Od SM30 trasa prečka dolino, kjer teče Brestrniški potok, v smeri Francevih travnikov do SM35. Od prečkanja lokalne ceste Kamnica-Rošpoh se trasa ostro lomi v smeri vzhod in se povzpne na pobočje Lucijinega brega ter naprej v jugovzhodni smeri. Severno od Žunkejevega in Kaufmanovega brega je lomna točka SM51 in naprej na dolžini 500 m še naslednja lomna točka SM53. Južno od Dolnje Počehove se trasa na dveh območjih, kjer se odmika od stanovanjskih objektov, izrazito lomi in prečka Šentiljsko in hitro cesto H2 Pesnica-Maribor ter glavno železniško progo E67 Šentilj-Maribor, se nadaljuje po gozdnatem pobočju in preide v obrobje Pesniške doline na območje Občine Pesnica. V nadaljevanju prečka in poteka ob regionalni cesti R2 449 Pesnica-Lenart, ki jo pred prečkanjem jarka Črnec spet prečka in nadaljuje v jugovzhodni smeri, prečka avtocestni odsek Maribor-Lenart in med SM68-SM69 križa obstoječi plinovod Ceršak-Kidričevo-Rogatec ter med SM69 in SM70 obstoječi daljnovod 2 × 110 kV Maribor-Sladki Vrh. Iz končne točke SM70 se izvede vzankanje v obstoječi daljnovod 2 × 400 kV RTP Maribor-RTP Kainachtal.

(1)Dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 2 × 400 kV se izvede kot nadzemni vod z ozemljitvami in telekomunikacijskimi povezavami. Dolžina daljnovoda je 21,7 km, širina koridorja je 80 m (2 × 40 m, levo in desno od osi daljnovoda).

(2)Tehnične značilnosti daljnovoda so:

-        stebri so jekleni predalčni, dvosistemski z obliko glave »sod«,

-        skupno število stebrov je 70, od tega je 25 nosilnih, 44 napenjalnih in 1 končni - posebni steber,

-        na stebrih pravokotnega ali kvadratnega tlorisa se simetrično obesita dve trojki snopastih vodnikov in ena oziroma dve zaščitni vrvi na končni razpetini,

-        nosilni stebri so pravokotnega tlorisa in na koti terena merijo od 5,4 × 3,8 m do 8,2 × 5,9 m, s konzolami dimenzij od 5,9 m do 10,9 m. Celotna višina stebrov je od 46 do 57 m do konice stebra,

-        napenjalni stebri so kvadratnega tlorisa in na koti terena merijo od 8,0 × 8,0 m do 14,7 × 14,7 m, s konzolami dimenzij od 5,5 do 10,6 m. Celotna višina stebrov je od 42,7 do 59,7 m,

-        vogalniki stebrov se temeljijo s samostojnim betonskim temeljem piramidaste oblike, tlorisnih dimenzij 2,3 × 2 m do 5 × 5 m globine 2,8 do 3,5 m,

-        predvidena je optimalna dispozicija faznih vodnikov zaradi elektromagnetnega polja v okolici daljnovoda. Na stebru SM69 je pred vključitvijo v obstoječi daljnovod predviden fazni preplet z uporabo pomožnih konzol.

(3)Daljnovod se pred neposrednim udarom strele zaščiti z zaščitno vrvjo. Vsak steber se ozemlji s pocinkanim valjancem v obliki štirih krakov, položenih diagonalno na vogalnike stebrov. Ozemljila se praviloma položijo diagonalno na steber in zakopljejo najmanj 0,5 m globoko na njivah in 0,8 m na travnikih.

(4)Na daljnovodu se lahko izvedejo optične telekomunikacijske povezave, ki omogočajo povezavo za poslovno-informacijske sisteme.

(1)Stebri so jeklene predalčne konstrukcije, ki v prostoru deluje transparentno.

(2)Pri določanju barve stebrov se upoštevajo značilnosti ozadja in pravila za označevanje stebrov. Stebri daljnovoda se pobarvajo rjavozeleno ali sivorjavo, razen v delih trase, kjer je zaradi varnosti zračnega prometa določeno označevanje glave z izmeničnimi pasovi rdeče in bele barve. Na teh mestih se konica stebra in vse tri etaže konzol obarvajo z rdečo barvo, vmes so pasovi bele barve, preostali del stebra se obarva rjavozeleno.

(1)Za gradnjo in vzdrževanje daljnovoda se uporabijo obstoječe javne ceste in poti ter koridor daljnovoda. Za ureditev manjkajočih dostopov do stebrov je opredeljen koridor za dostope širine 5,0 m, ki sega izven koridorja daljnovoda do najbližje obstoječe javne ceste ali poti. Natančneje se širina in potek dostopa določita v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Dostopi se zgradijo tako, da omogočajo dostop terenskim vozilom in strojem, ki so potrebni za gradnjo. V delih, kjer izvedba dostopne ceste do stojnih mest ni možna ali smiselna, se za čas gradnje postavi prenosna žičnica.

(3)Dostopne poti ne smejo prečkati objektov in območij kulturne dediščine. Dostopne poti, ki se uredijo izključno zaradi montaže in za vzdrževanje niso potrebne, se ponovno uredijo v stanje pred gradnjo daljnovoda ali pa se uredijo skladno z dogovorom investitorja z lastnikom zemljišča, po katerem dostopne poti potekajo.

(1)Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati tudi načrt krajinske arhitekture. Ta mora vsebovati predvsem rešitve poškodb obstoječih elementov kakovosti na celotnem območju gradnje in sanacijo prizadetih gozdnih in kmetijskih površin ter vodotokov. Natančen način in možnosti sanacije prizadetih gozdnih površin se določijo v sodelovanju s pristojno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.

(2)Na območju državnega prostorskega načrta se ohrani drevesna in grmovna vegetacija, če njena odstranitev ni nujno potrebna. Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora, za zasaditev se predvidi predvsem avtohtona vegetacija, ki raste v bližnji okolici.

(3)Celotna zračna stran brežin nasipov zgornjega akumulacijskega bazena od krone do ograje se zatravi. Vsa površina med gradnjo uničenega gozda okoli zgornjega akumulacijskega bazena se pogozdi do oddaljenosti 5 m od zunanje zaščitne ograje.

(4)Na območju strojnice se erozija z brežin prepreči z zatravljenjem brežin vkopa in zasaditvijo avtohtone vegetacije. Obstoječa živica severozahodno od elektrarniškega dvorišča se kar najbolj ohrani in sanira z zasaditvijo istih vrst. Neasfaltirane površine znotraj elektrarniškega dvorišča se zasadijo z okrasnimi vrstami.

(5)V koridorju daljnovoda se gozdne poseke mestoma dodatno zasadijo, oblikuje se nov gozdni rob. Območja vidne izpostavljenosti stebrov daljnovoda v bližini stanovanjskih objektov, cest, objektov in območij kulturne dediščine se zasadijo skladno z obstoječo vegetacijo v okolici.

(6)Posegi v strugo in brežine vodotokov se lahko izvajajo le tam, kjer je to nujno potrebno in v obsegu, ki se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo. Pri posegih v vodotoke se vzpostavi čim bolj naravno stanje, ki omogoča življenje na vodo vezanim organizmom. Na novo oblikovano obrežje se v čim večjem obsegu zasadi z avtohtono vegetacijo. Za stabilizacijo se kar največ uporabljajo naravni materiali (les, kamen).

Na območju rekonstrukcije obstoječih cest za prevoze do zgornjega akumulacijskega bazena se porušijo naslednji objekti:

-        stanovanjski objekt Zgornja Selnica 21 na parceli št. 436/8, k. o. Zgornja Selnica, ter

-        dva pomožna objekta na parceli št. 482, k. o. Janževa gora, in 394/4, k. o. Spodnja Selnica.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta je na obstoječih objektih, skladno s pogoji omejene rabe iz 6. člena te uredbe, v primeru, da zaradi gradnje objektov in ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, rušenje objektov ni potrebno, dovoljeno vzdrževanje, rekonstruiranje, odstranitev, dozidava in nadzidava obstoječih objektov za največ 10% glede na obstoječe gabarite ter sprememba namembnosti.

(2)Na zemljiščih na območju državnega prostorskega načrta so do izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev in v primeru, da po izvedbi niso območja izključne rabe, skladno s pogoji omejene rabe iz 6. člena te uredbe, dovoljeni vzdrževanje, zaščita, prestavljanje, obnavljanje, odstranitev, dograjevanje obstoječe gospodarske javne infrastrukture in povečevanje zmogljivosti glede na prostorske in okoljske zmogljivosti ter opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih.

Na območju državnega prostorskega načrta se lahko, razen na območju izključne rabe, postavijo enostavni in nezahtevni objekti skladno s predpisom, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost ter omejeno rabo prostora iz 6. člena te uredbe, skladno:

-        s predpisi, ki določajo tehnične normative za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov, s katerimi so predpisani obvezni odmiki grajenih objektov,

-        s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju,

-        z varovalnim pasom objektov gospodarske javne infrastrukture ali

-        z območji, ki so s posebnimi predpisi opredeljena kot varovano območje.

(1)Potek obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razviden iz prikaza stanja prostora ter prikazov umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom križanj z infrastrukturo (listi 2.1). Prestavitve, zamenjava oziroma zaščita objektov in naprav gospodarske infrastrukture ter grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Projektiranje in izvedba križanj oziroma vzporednih potekov s komunalnimi, energetskimi, telekomunikacijskimi in prometnimi objekti, morebitne prestavitve in drugi posegi morajo potekati skladno s tistimi projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki so med obveznimi prilogami tega državnega prostorskega načrta.

(3)Infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa morajo biti izvedena tako, da kulturna dediščina ni prizadeta.

(1)Objekt strojnice se priključi na obstoječe vodovodno omrežje pod pogoji upravljavca.

(2)Križanje daljnovoda z vodovodi se izvede skladno z veljavnimi predpisi in projektnimi pogoji upravljavca.

(1)Komunalna odpadna voda iz strojnice se zbira v nepretočni greznici in odvaža v obdelavo na komunalno čistilno napravo ali zbira in prečisti v mali komunalni čistilni napravi skladno s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod.

(2)Križanje daljnovoda s kanalizacijskimi vodi se izvede skladno z veljavnimi predpisi in projektnimi pogoji upravljavca.

(1)Križanja daljnovoda z državnimi cestami se izvedejo skladno s projektnimi pogoji upravljavca posamezne ceste. V sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt križanj daljnovoda s cestami, ki zajema vse posege daljnovoda v varovalni pas ali cestno telo.

(2)Vsa križanja se izvedejo z upoštevanjem predpisov, ki urejajo javne ceste in graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov, ter naslednjimi pogoji:

-        križanja avtoceste: varnostna višina 8,8 m, varnostna približevanja 3,3 m,

-        križanja regionalne ceste: varnostna višina 8,8 m, varnostna približevanja 1,5 m.

Vsa križanja se izvedejo z upoštevanjem predpisov, ki urejajo javne ceste in graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov, ter z naslednjimi pogoji:

-        križanja lokalne ceste: varnostna višina 8,8 m, varnostna približevanja 1,5 m,

-        križanja vozilom dostopnih mest: varnostna višina 7,8 m.

Križanje glavne železniške proge se izvede skladno s projektnimi pogoji, ki so med obveznimi prilogami državnega prostorskega načrta. Križanje se izvede z ojačano električno in mehansko izolacijo in skladno z naslednjimi pogoji:

-        križanja elektrificirane železniške proge: varnostna višina 9,0 m, varnostna približevanja 15,0 m.

(1)Daljnovod 2 × 400 kV ne posega v nadzorovano območje letališča Maribor.

(2)Pri križanju avtoceste, regionalne ceste, glavne železniške proge ter dolin in sotesk, kjer so spodnji vodniki daljnovoda višje od 100 m od najnižje točke doline, je predvidena označitev daljnovoda z opozorilnimi kroglami na zaščitni vrvi, svetilkami na najvišjem vodniku ter barvanjem stebrov. Označitev se izvede med stojnimi mesti SM6-SM7, SM14-SM15, SM31-SM32, SM57-SM58, SM60-SM61, SM62-SM64 z opozorilnimi kroglami ter opozorilnimi svetilkami na najvišjem vodniku ob stebrih SM14, SM15, SM31, SM32, SM60, SM61, SM63 in SM64. Stebri na SM31, SM32, SM57, SM58, SM60, SM61, SM63 in SM64 znotraj varovalnega pasu avtoceste, regionalne ceste in železniške proge ter lokalno izpostavljeni stebri se dodatno obarvajo z izmeničnimi pasovi rdeče in bele barve.

(3)Opozorilne krogle iz prejšnjega odstavka so premera 600 mm, iz umetnih mas in rdeče-bele barve. Na mestih križanja se namesti 4 do 7 krogel na medsebojni razdalji približno 45 m, pri čemer mora biti prva krogla najmanj 40 m od stebra. Opozorilne svetilke delujejo po principu izkoriščanja električnega ali magnetnega polja okoli vodnikov. Predvidena svetilnost je 10 Cd.

(1)Za gradbišče strojnice se postavi tipska montažna transformatorska postaja TP1 10/0,4 kV 2 MVA, ki se preko nove 10 kV kabelske povezave priključi v stikališče v HE Fala. Po končani gradnji je 10 kV kabelska povezava eden od treh virov lastne rabe črpalne hidroelektrarne. Trasa kablovoda okvirne dolžine 2,5 km poteka večinoma ob zahodni strani glavne ceste G I-1 in pred iztočnim objektom črpalne hidroelektrarne prečka glavno cesto.

(2)Na gradbišču zgornje akumulacije se postavi tipska montažna transformatorska postaja TP2 20/0,4 kV 630 kVA, ki se priključi na obstoječe distribucijsko omrežje 20 kV DV Selnica-Sv. Duh na Ostrem vrhu z 20 kV kablovodom. Po končani gradnji trafopostaja napaja vtočni objekt zgornje akumulacije.

(3)Obstoječa nadzemna nizkonapetostna distribucijska voda na območju gradbišča strojnice se položita podzemno v kablu. Trasi obeh potekata od obstoječe distribucijske trafopostaje ob obstoječi cesti do glavne ceste G1-1, nato pa ob začasni obvozni cesti in severno ob rekonstruirani glavni cesti do obstoječih stebrov nadzemnega nizkonapetostnega voda.

(4)Prostorske ureditve na območju podzemnih kablovodov ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja posameznega voda. Zaradi varstva podzemnega voda pred poškodbami je treba ob izvajanju kakršnih koli ureditev v varstvenem pasu upoštevati višinski potek podzemnega voda. Za vse ureditve v nadzorovanem koridorju je treba pridobiti soglasje lastnika ali upravljavca.

(1)Križanje daljnovoda z obstoječimi elektroenergetskimi vodi se zgradi skladno s projektnimi pogoji, ki so med obveznimi prilogami državnega prostorskega načrta, ter skladno s pogoji:

-        križanja visokonapetostnih in srednjenapetostnih vodov: varnostna višina 3,2 m,

-        križanja nizkonapetostnih vodov: varnostna višina 3,2 m.

(2)Predvidena je preureditev srednjenapetostnih vodov med SM9-SM10 v okvirni skupni dolžini 290 m ter nizkonapetostnega voda med SM53-SM54 v okvirni dolžini 140 m. Način prestavitev in preureditev križajočih vodov med stojnimi mesti se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1)Križanje daljnovoda z obstoječim, nadomestnim in načrtovanim plinovodom se izvede skladno s projektnimi pogoji, ki so med obveznimi prilogami državnega prostorskega načrta.

(2)V sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela projekt križanj daljnovoda s plinovodi, ki mora zajeti tudi vse posege daljnovoda v nadzorovani in varovalni pas plinovoda. V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja.

(1)Na območju strojnice, tlačnega cevovoda in zgornje akumulacije se vzpostavi sistem tehničnega opazovanja, ki se vključi v obstoječi sistem tehničnega opazovanja gradbenih objektov v sklopu Dravskih elektrarn Maribor.

(2)Povezava hidroelektrarne Fala, strojnice in zgornje akumulacije se izvede z optičnim kablom. Med HE Fala in strojnico črpalne hidroelektrarne se izvede z vkopanim optičnim kablom v eno od PEHD cevi 2 × ø 40 v trasi 10 kV kabelske povezave. Med strojnico in zgornjim bazenom se povezava izvede na daljnovodu, v nadaljevanju pa kabel preide v zemeljsko cevno kanalizacijo PEHD 2 × ø 40, ki se vkoplje v os ceste. Za servisiranje optičnega kabla je vsakih 300 m jašek ø 60.

(3)Daljnovod križa telekomunikacijske vode. Križanje se izvede skladno s projektnimi pogoji, ki so med obveznimi prilogami državnega prostorskega načrta, in z upoštevanjem varnostne višine 3,2 m.

(1)Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (listi št. 3), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Zaradi varstva arheoloških ostalin investitor na celotnem območju državnega prostorskega načrta, kjer ni registriranega arheološkega najdišča, razen v delih, kjer je načrtovan zračni vodnik, tam pa v obsegu delovnega pasu stojnih stebrov, pred pridobitvijo kulturovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo:

-        predhodnih arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala in

-        drugih ukrepov varstva, določenih na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav.

(3)Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna javna služba. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.

(4)Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo z vidika varstva kulturne dediščine:

-        evidentirane enote nepremične kulturne dediščine na območju državnega prostorskega načrta ne smejo biti v nobeni fazi izvajanja kakor koli ogrožene in/ali poškodovane,

-        za črpalno hidroelektrarno in daljnovod je treba izdelati načrt krajinske arhitekture, ki bo z ureditvami omilil negativne posledice posega v prostor, zlasti na območju enot nepremične kulturne dediščine.

(5)Pri pristojni javni službi je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena območja dediščine in nepremično kulturno dediščino, registrirano do uveljavitve tega akta.

(6)Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Podatki o zavarovanih območjih, naravnih vrednotah, ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih so razvidni iz prikaza stanja prostora. Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu - Naravovarstvene smernice za pripravo državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (ZRSVN, OE Maribor, junij 2006) in okoljskem poročilu z dodatkom za varovana območja - Presoja sprejemljivosti izvedbe državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (proj. št. 2825/06 CKFF in VGB Maribor, d. o. o.), ki so med obveznimi. Podrobnejše rešitve in ukrepi za ohranjanje narave se določijo skladno z usmeritvami Poročila o vplivih na okolje v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Čas izvajanja posegov se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin: posegi v habitatih se izvajajo izven obdobja razmnoževanja, vzrejanja mladičev in prezimovanja ter na način, ki v teh obdobjih ne predstavlja motnje za živali. Terminski načrt gradnje in časovna opredelitev poskusnega obratovanja se določita skladno z usmeritvami Poročila o vplivih na okolje. Po končani gradnji se poškodbe naravnih habitatov zaradi izvajanja del sanirajo tako, da je funkcija poškodovanega habitata po sanaciji enaka funkciji pred poškodbo.

(3)Za osvetljevanje območja strojnice, zgornjega akumulacijskega bazena in gradbišč se uporabijo svetila z navzdol usmerjenim snopom svetlobe, s poudarjenim rdečim in rumenim spektrom, brez ostale vidne in UV-svetlobe.

(4)Pri posegih ob gradnji strojnice, rekonstrukciji glavne ceste G1-1 in izvedbi kablovoda se kar najbolj ohranja obrežna vegetacija, prepreči se onesnaževanje vode in ponovno vzpostavi sklenjeni pas obrežne vegetacije z zasaditvijo avtohtonih in rastišču primernih vrst. Hrupna dela se v zimskem času, to je od novembra do marca, ne izvajajo med 15.30 in 7.30 uro. Utrjevanje brežine levega brega reke Drave se omeji na tehnično nujno potreben obseg v dolžini največ 200 m. Primeren čas za utrjevanje brežine Drave je med julijem in septembrom. V zimskem času se dela praviloma ne izvajajo, gradbišče se v tem času ne razsvetljuje, razen za potrebe varovanja. Med obratovanjem strojnice je treba zagotoviti čim manjše spremembe vodnih tokov in dodatnega vrtinčenja vode ter preprečiti vsesavanje vodnih organizmov v črpalko.

(5)Na območju zgornjega akumulacijskega bazena in deponij viškov materiala se pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja preveri prisotnost divjega petelina. Če se divji petelin pojavlja, se hrupna dela ne izvajajo v času svatovanja in valjenja divjega petelina, to je od aprila in do julija. Nočno delo (med sončnim zahodom in sončnih vzhodom) in osvetljevanje gradbišča, razen za potrebe varnosti, ni dopustno.

(6)Vsaj 14 dni pred izkopavanjem hribine za podzemni tlačni vod in zgornjo akumulacijo se obvesti pristojna območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in se ji omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli zaradi odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot. Zagotovi se naravovarstveno ukrepanje ob odkritju najdb, ki imajo lastnosti naravnih vrednot, in ohranitev na novo odkritih naravnih vrednot skladno s predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave.

(7)Brežine nasipov zgornjega akumulacijskega bazena se zasejejo z avtohtonimi travnimi in zeliščnimi vrstami in vzdržujejo kot ekstenzivno travišče, brez gnojenja in kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev. Med obratovanjema se na kroni nasipa namestijo senzorji, ki omogočajo osvetljevanje samo po potrebi.

(8)Na strmem pobočju nad Dravsko dolino se na vsaki strani dostopne ceste na območju starejših gozdnih sestojev namesti 50 gnezdilnic za belovratega muharja, med seboj naj bodo oddaljene približno 100 m.

(9)Pri posegih v vodotoke zaradi rekonstrukcije obstoječih cest je treba vzpostaviti čim bolj naravno stanje, ki omogoča življenje na vodo vezanim organizmom. Dela se načrtujejo in izvedejo tako, da se ne prekinjajo migracijske poti vodnih organizmov. Za stabilizacijo se kar najbolj je mogoče uporabljajo naravni materiali, na novo oblikovano obrežje se kar največ zasadi z avtohtono vegetacijo.

(10)Na celotni trasi daljnovoda se ohranja gozdna vegetacija, zagotovi obnova gozdnega roba in omogoči zaraščanje na območju novih presek z grmovnicami in nižjim drevjem. Pri postavljanju stebrov se površine z visoko ovrednotenimi ali zavarovanimi habitatnimi tipi ne zasipavajo in ne uničujejo. Krčenje grmovne in gozdne vegetacije se izvaja izven gnezditvene sezone, to je od julija do decembra, in sicer tako, da se živali lahko umaknejo.

(11)Na trasi daljnovoda se glede na ogroženost ptic označijo vodniki ali zaščitne vrvi. Na odseku med stojnimi mesti SM1-SM7, SM42-SM44, SM47-SM56 in SM65-SM71 se ozemljitveni vod označi z markerji. Na odseku daljnovoda med SM7-SM41, SM44-SM47, SM56-SM59 in SM59-SM65 se zračni vodniki obarvajo črno-belo, z odseki črne in bele barve v dolžini po 2 m.

(12)V večjih gozdnih sestojih na območju Kozjaka se na vsaki strani trase daljnovoda namesti 20 gnezdilnic za duplarja, na medsebojni oddaljenosti približno 500 m. Na strmem pobočju nad Dravsko dolino se na vsaki strani trase daljnovoda namesti deset gnezdilnic za belovratega muharja v medsebojni oddaljenosti približno 100 m.

(13)V večjih gozdnatih delih Slovenskih goric se namesti skupaj približno deset gnezdilnic za duplarja. Gnezdilnice za smrdokavro in vijeglavko se namestijo na gozdnih robovih, posameznih drevesih in omejkih ali v visokodebelnih sadovnjakih vzdolž trase daljnovoda (okvirno deset gnezdilnic za vsako vrsto). Za ujede (sokol selec, postovka, škrjančar) se namestijo posebne gnezdilnice ali gnezditvene košare na daljnovodne stebre (skupaj okvirno deset gnezdilnic in deset košar).

(14)Za ogrožene gnezdilke grmišč se oblikuje in vzdržuje približno 5 ha velik grmiščni habitat. Med sestoji grmovja in posameznimi grmi se vzdržujejo odprte, redno košene površine. Večinski delež grmovne vegetacije morajo sestavljati avtohtone vrste grmov.

(1)Načrtovane ureditve ne smejo poslabšati kakovosti voda in vodnega režima. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov in naprav, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda in ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, ohranjati je treba neovirane dostope do vodne infrastrukture. Vodnogospodarske ureditve in ukrepi se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se upoštevajo strokovne podlage in projektni pogoji, ki so med obveznimi prilogami državnega prostorskega načrta.

(2)Stebri daljnovoda se ne locirajo na vodnih in priobalnih zemljiščih, če pa je postavitev stebra na priobalnem zemljišču nujna, se predvidi ustrezno zavarovanje stebra in brežine vodotoka. Vzdrževalni poseki višje drevesne vegetacije ob daljnovodu na vodnih in priobalnih zemljiščih je dopustno le ob prečkanjih ali lokalnih približevanjih.

(3)Posegi v vodotoke in priobalna zemljišča se opravijo tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biotska pestrost. Pri posegih:

-        se čim bolj ohranja naravna obvodna vegetacija,

-        se med gradnjo ne dovolijo posegi v struge vodotokov z materialom, ki vsebuje nevarne spojine,

-        pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozije, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov,

-        se med gradbenimi deli zagotovi, da v vodotoku ne nastane stalna kalnost.

(4)Vsaj sedem dni pred začetkom posegov v vodotoke je treba obvestiti pristojno ribiško družino o začetku gradnje, predložiti terminski načrt gradnje in ji omogočiti dostop do gradbišča ter nadzor nad spremembami v vodnem in obvodnem prostoru. O nadomestnih ukrepih se investitor, Zavod za ribištvo Slovenije, Ribiška zveza Slovenije in pristojni izvajalec ribiškega upravljanja dogovorijo s posebnim sporazumom.

(5)Zagotovi se ustrezno dimenzioniranje in redno čiščenje ter vzdrževanje objektov za čiščenje odpadne meteorne vode z utrjenih površin, usedalnikov in lovilnikov olj. Prestreženo olje in gorivo se ustrezno oddaja pooblaščenemu zbiralcu skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadnimi olji.

(1)Posege v tla je treba izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo predvsem infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.

(2)Pri gradnji objektov je treba upoštevati geomehanske karakteristike tal in izvajati primerne ukrepe. Vsa gradbena dela morajo potekati pod nadzorom projektanta in geomehanika. Nevarnost plazenja tal, krušenja in nenadnih erozij ob nalivih se med gradnjo zmanjša z ustrezno ureditvijo odvodnjavanja, s sprotnim oblikovanjem primernih naklonov in, če je potrebno, s tehnično stabilizacijo brežin. Pri gradnji razgaljene površine se po končanju gradbenih del in pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja ponovno zatravijo ali zasadijo.

(3)Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, od materialov pa le tisti, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S prometnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov se prepreči emisija prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Predvidijo se nujni ukrepi za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi in so nastali zaradi nezgod na tehnoloških površinah. Oskrbovanje delovnih strojev in prevoznih vozil, ki se uporabljajo pri gradnji, se lahko izvaja le na za to določenih in urejenih prostorih.

(4)Pri izkopih materiala se najprej odstrani in začasno deponira vrhnja humusna plast tako, da se ohranita rodovitnost in količina prsti in da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Odstranjene plasti obdelovalnih tal se čim prej razprostrejo nazaj na zvišan teren. Če bi bila vgradnja zaključnih plasti preložena za daljši čas, se zgradijo deponije, v katerih debelina plasti živice ne sme presegati 4,5 m pri deponiranju do enega leta ali 3,0 m pri deponiranju do petih let. Deponije se zaščitijo pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi ter posejejo z mešanico metuljnic. Zgornja končna plast se po vgradnji zrahlja, pri čemer je pomembno, da je zemljišče suho do globine 1 m.

(5)Če je teren pod nasipom zgornjega akumulacijskega bazena strmejši od naklona 1:3, je treba podlago zgraditi stopničasto. Na zračni strani se pobočje nasipa zgornjega akumulacijskega bazena posuje s humusnim materialom, ki je bil prej deponiran, in čim prej zaseje s travo. Humusne plasti je treba povezati z materialom nasipa, zato se po potrebi sidrajo.

(6)Na brežinah trajnih deponij viškov zemeljskega materiala je treba tla takoj zatraviti, s čimer se prepreči spiranje in odnašanje drobirja.

(7)Pri gradnji daljnovoda se gradbeni posegi s težkimi stroji izvajajo v suhem vremenu. Pri tehničnih vzdrževalnih delih in pri vzdrževanju posekov daljnovoda se uporablja razmeram prilagojena mehanizacija, da se zmanjšajo škodljivi mehanski vplivi na tla.

(1)Ustrezni ukrepi za varovanje kmetijskih zemljišč se opredelijo na podlagi študije v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor omogoči lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo in po njej.

(2)Posege je treba izvajati tako, da so prizadete čim manjše površine kmetijskih zemljišč. Gradbena dela na kmetijskih zemljiščih je treba kar največ izvajati po spravilu pridelkov, v sušnem obdobju, z uporabo čim lažjih gradbenih strojev. Kmetijske površine se po končani gradnji kar najbolj usposobijo za kmetijske namene.

(1)Ustrezni ukrepi za varovanje gozdov se opredelijo na podlagi študije v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor mora med gradnjo in po koncu del omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin.

(2)Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev se upoštevajo tudi naslednji pogoji:

-        v neposredni bližini posegov se kar najbolj ohrani obstoječa gozdna vegetacija,

-        posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da je povzročena kar najmanjša škoda na gozdnem rastju in tleh,

-        prepreči se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti,

-        sečnja gozda se izvede strokovno po odkazilu sečnje s strani pristojnega predstavnika zavoda za gozdove, skladno s predpisi, ki urejajo izvajanje sečnje in ravnanje s sečnimi ostanki, spravilo in zlaganje gozdnih lesnih sortimentov, ter s pravili, ki urejajo varstvo pred požari v naravnem okolju,

-        sečnja v koridorju daljnovoda se izvede selektivno glede na zahtevano varnostno višino ali odmike, povečane za razdaljo letne rasti vegetacije. V vzdolžni smeri se zagotovijo razgibani robovi, ki povezujejo posamezne jase v gozdnem prostoru,

-        na izkrčenih površinah se preprečuje zaraščanje z iglavci,

-        pri sestojih z večjim deležem smreke je treba dodatno ukrepati za preprečevanje nevarnosti in zatiranje podlubnikov,

-        za sanacijo in nadomestne zasaditve se uporabljajo avtohtone vrste v ustrezni sestavi,

-        pri čiščenju koridorja v gozdnem prostoru se ne smejo uporabljati arboricidi in herbicidi,

-        vzdrževanje trase in gozdnega roba je treba izvajati postopoma in ne intenzivno, časovni interval med posameznimi ukrepi čiščenja je pet do osem let,

-        po končani gradnji je treba sanirati morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju in gozdnih prometnicah. Po izvedenih gradbenih delih je treba površine v čim večjem obsegu vrniti v stanje pred posegom.

(1)Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in obratovanja načrtovanih prostorskih ureditev ne sme poslabšati. Med gradnjo in po njej morajo biti zagotovljeni dostopi do objektov za intervencijska vozila ter zagotovljene zadostne količine vode za gašenje požara.

(2)Varstvo pred požarom pri daljnovodu mora biti zagotovljeno z zadostnimi odmiki objektov od vodnikov, zadostnimi odmiki drevja od stebrov daljnovoda in uporabo ustreznih negorljivih materialov na objektih.

(3)Med gradnjo in pri ureditvi gradbišča je treba izvajati vse ukrepe za preprečitev požarov v naravnem okolju. Sečni ostanki in panji se lahko uničijo tudi s kurjenjem, vendar samo v času, ko za območje ne velja povečana nevarnost požarov v naravnem okolju. Kadar obstaja povečana nevarnost požarov v naravnem okolju, je za zatiranje podlubnikov z dovoljenjem pristojne krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije dovoljeno uporabiti insekticid.

(4)Na območju strojnice črpalne hidroelektrarne je predviden protipožarni sistem s hidrantno mrežo in gasilnimi aparati, ustrezne manipulativne površine za intervencijska vozila in druge potrebe gašenja požara ter za varen umik ljudi in premoženja.

(5)Po končani gradnji daljnovoda se potrebna požarna varnost na strmem in nedostopnem pobočju nad strojnico zagotavlja z vzdrževanjem in gradnjo novih protipožarnih stez.

(1)Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi oceno ogroženosti ter načrt ukrepov in obveščanja za primer zrušenja nasipa zgornjega akumulacijskega bazena. Varnost nasipov zgornjega akumulacijskega bazena in pravočasno ugotavljanje morebitnih poškodb se zagotavlja z monitoringom, ki se izvaja pred začetkom gradnje, med gradnjo in obratovanjem.

(2)Podatki o poplavni nevarnosti in ogroženosti so razvidni iz prikaza stanja prostora. Trasa daljnovoda je na poplavno varnem območju pred poplavami Pesnice in potoka Črnec. Vse ureditve morajo biti izvedene tako, da se ohrani obstoječa poplavna varnost območja.

(3)Vsi načrtovani posegi, nasipi in vkopi morajo biti izvedeni tako, da se prepreči erozija in plazovitost površin na teh območjih.

(4)Ob razlitju nevarnih snovi mora biti zagotovljeno takojšnje ukrepanje ustrezno usposobljenih delavcev, kraj razlitja pa je treba takoj sanirati. Onesnaženi material preišče pooblaščena ustanova, ki določi ustrezen način deponiranja.

(5)Pri dimenzioniranju stebrov daljnovoda se upošteva stopnja intenzitete na potresnih območjih in geomehanske karakteristike tal.

Gradnja se organizira in izvaja tako, da se kar najbolj prepreči dodatno onesnaženje zraka:

-        z uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in prevoznih sredstev,

-        s preprečevanjem raznašanja materiala z gradbišč in vlaženjem materialov, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

-        z rednim servisiranjem gradbenih strojev in naprav ter čiščenjem vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine,

-        s protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(1)Ustrezni protihrupni ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom med gradnjo se določijo v načrtu organizacije gradbišča na podlagi študije obremenitve okolja s hrupom.

(2)Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti. Delovne naprave se izklapljajo, kadar niso v uporabi. Vsa hrupna dela se opravljajo samo med 7. in 19. uro, pri gradnji daljnovoda predvsem v dopoldanskem času. V nočnem času ni dovoljeno odvažati viška materiala z območja gradbišča strojnice in tlačnega cevovoda v stalno deponijo.

(3)Na odseku rekonstrukcije glavne ceste G1-1 Maribor-Dravograd se cestišče preplasti z absorpcijsko oblogo (s »tihim« asfaltom DA-8s ali Da-11s).

(1)Ustrezni ukrepi za varovanje objektov pred tresljaji med gradnjo strojničnega jaška se določijo na podlagi študije v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Ukrepi varstva pred tresljaji med gradnjo obsegajo tudi:

-        kontrolne seizmične meritve med prvim miniranjem na območju strojnice, na podlagi katerih se določijo parametri miniranja; kontrolne seizmične meritve potresanja se opravljajo tudi ob vseh nadaljnjih miniranjih,

-        za prevoz se uporabljajo vozila z brezhibnim vzmetenjem,

-        na prevoznih poteh v bližini obremenjenih objektov se zagotovi gladkost obrabne površine cestišč in po potrebi omeji hitrost,

-        v načrtu organizacije gradbišča se določijo objekti, ki jih je treba med gradnjo posebej spremljati zaradi vpliva vibracij. Pred začetkom gradnje se evidentirajo obstoječe poškodbe teh objektov, morebitne poškodbe med gradnjo pa je treba sproti ustrezno sanirati.

Na območju državnega prostorskega načrta so v koridorju daljnovoda posamezne parcele, ki spadajo glede planske rabe prostora v I. območje varstva skladno s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. Preseganja mejnih vrednosti na teh parcelah s tehničnimi rešitvami ni mogoče zmanjšati pod predpisano raven. Investitor mora za vsa zemljišča ali dele zemljišč, na katerih je možno preseganje predpisanih mejnih vrednosti za I. območje varstva pred sevanjem, ki so navedena v 4. členu te uredbe, zagotoviti, da bodo pred izvedbo daljnovoda te parcele uvrščene v II. območje varstva pred sevanjem skladno s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.

(1)Podatki o vodovarstvenih območjih so razvidni iz prikaza stanja prostora. Območje državnega prostorskega načrta v koridorju daljnovoda med SM39-SM51 posega na širše vodovarstveno območje z oznako VVO III vodonosnika Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja. Na širših vodovarstvenih območjih je dovoljena gradnja prenosnih ali distribucijskih elektroenergetskih vodov. Pri gradnji, obratovanju in vzdrževanju daljnovoda na vodovarstvenem območju se upoštevajo predpisi s področja varstva vodonosnikov, ki urejajo varstvene pasove pitne vode, in ukrepi za zavarovanje voda, določeni v 37. členu te uredbe.

(2)Ustrezni ukrepi za varovanje zajetij za lastno oskrbo s pitno vodo na območju zgornjega akumulacijskega bazena in podzemnega tlačnega cevovoda se določijo na podlagi študije vplivov na podzemne vode v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3)Med gradnjo strojnice je treba stalno spremljati gladino podzemne vode za tesnilno zaveso. Če tesnilna zavesa prepušča večjo količino podzemne vode, je treba urediti vračanje vode iz gradbene jame v vodonosnik in zagotoviti boljše tesnjenje gradbene jame. Ob tem je treba preprečiti onesnaženje vode, ki se vrača v vodonosnik.

(4)Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi model vpliva izpusta vode iz strojnice v Dravo na prerazporeditev mulja.

(1)Zagotovi se usklajeni potek gradnje novih prostorskih ureditev in spremljajočih ureditev ter prilagoditve obstoječe gospodarske javne infrastrukture. Prostorske ureditve se lahko izvedejo v etapah, pri čemer se lahko zaradi lokacij posameznih objektov delijo tudi na manjše zaključene funkcionalne enote. Etape se lahko izvajajo sočasno ali ločeno, če so stalno zagotovljeni varstvo okolja ter pogoji uporabe in delovanja sosednjih območij. Posamezno etapo lahko predstavlja tudi potrebna prilagoditev ali prestavitev obstoječega infrastrukturnega omrežja.

(2)Na gradbišču strojnice se najprej pripravi gradbišče vtočno-iztočnega objekta s pripadajočo energetsko in prometno infrastrukturo, ki obsega tudi gradnjo začasne obvozne ceste za glavno cesto G1-1. Z gradnjo vtočno-iztočnega objekta se glavna cesta rekonstruira in pripravi gradbišče za gradnjo strojnice in tlačnega cevovoda.

(3)Priprava gradbišča za zgornji akumulacijski bazen vključuje tudi rekonstrukcijo obstoječih cest za potrebe prevoza, sledi gradnja zgornjega akumulacijskega bazena, vključno z gradnjo trajnih deponij materiala, in montaža tlačnega cevovoda.

(4)Pred začetkom gradnje daljnovoda od črpalne hidroelektrarne do vzankanja med SM29-SM30 daljnovoda 2 × 400 kV Maribor-Kainachtal se uredi dostopna pot do posameznega stebra. Gradbišča se lahko odpirajo na več stojnih mestih stebrov hkrati.

(5)Zaključna dela, ki niso v neposredni zvezi z obratovanjem črpalne hidroelektrarne, kot so na primer rekultivacija gozdnih in kmetijskih zemljišč ter popravila lokalnih cest, se v okviru tehničnih možnosti časovno uskladijo z zahtevami poročila o vplivih na okolje glede čim večjega varovanja naravnega okolja z upoštevanjem vegetacijskega obdobja rastlin, ribjega drsta in drugih živalskih razvojnih ciklov.

(1)Ob zgornjem akumulacijskem bazenu so predvidene štiri stalne deponije viškov nenosilnega materiala s skupno koristno prostornino 860 000 m 3. Vse deponije se zgradijo z nasipanjem izkopanega materiala v plasteh s sprotnim stiskanjem. Brežine deponij se uredijo v naklonu 1:2 z vmesnimi bermami. V čelni nasip deponije 2 se vgradi kakovostni izkopani material, v zaledje deponije se lahko vgrajuje tudi slabše nosilen material. Deponije se po končanem zasutju posujejo s humusom, zatravijo ali pogozdijo.

(2)Začasne deponije med gradnjo so dovoljene le znotraj območja državnega prostorskega načrta, izven območij, pomembnih za ohranjanje narave, območij varstva kulturne dediščine, vodotokov in priobalnih zemljišč, poplavnih območij, prednostnih habitatnih tipov in niso dovoljene na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Deponirani material se zaščiti pred izpiranjem, zagotovi se zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če le-te nastajajo. Deponirani material ne sme ovirati odtoka zalednih vod.

(3)Z inertnim materialom, ki nastane zaradi odstranitve objektov, se ravna skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Nevarni odpadki se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira; mednje sodijo tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža, ki je vsebovala nevarne snovi.

(4)Pri rekultivaciji površin se uporablja zemeljski izkop skladno s predpisi s področja obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov.

(1)Investitor zagotovi celostni načrt za spremljanje in nadzor med gradnjo in obratovanjem v obsegu in na način, ki je določen v poročilu o vplivih na okolje, skladno s predpisi s področja varstva okolja.

(2)Pri določitvi spremljanja in nadzora se smiselno upoštevajo točke že izvedenih analiz in meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke spremljanja stanja morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Spremljanje in nadzor se izvedeta skladno s predpisi, ki urejajo področje prvih meritev in trajnih obratovalnih spremljanj elektromagnetnega sevanja in hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje in usmeritve, določene v poročilu o vplivih na okolje. Rezultati spremljanja in nadzora so javni.

(3)Med gradnjo je treba spremljati in nadzirati posek vegetacije in arheološki nadzor, kakor je določeno v 35. členu te uredbe.

(4)Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov spremljanja in nadzora, so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve,

-        sanacija poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,

-        sprememba rabe prostora,

-        dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,

-        drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

(1)Organizacija gradbišč je omejena na območje državnega prostorskega načrta in se natančneje določi v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2)Deponije viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na prej arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine. Odlaganje materiala v pretočne profile vodotokov ali na poplavna območja je prepovedano.

(3)Gradbišče na območju vtočno-iztočnega objekta se od korita Drave loči z začasnim nasipom. Pred gradnjo vtočno-iztočnega objekta in strojnice se vsaka gradbena jama zatesni, voda se izčrpa. Morebitne precejne vode iz podtalja se redno črpajo in uporabljajo kot tehnološka voda.

(4)Gradbiščni objekti se uredijo v bližini strojnične zgradbe in na območju zgornjega akumulacijskega bazena. Gradbišča se opremijo z vso infrastrukturo: kanalizacijo z zbirnim rezervoarjem odpadne vode, pitnim in tehnološkim vodovodom, elektriko in telefonom. Razsvetljava gradbišč se po končani gradnji odstrani. Obstoječi stanovanjski objekti na območju gradbišča se uporabijo za potrebe gradbišča, po končani gradnji se rekonstruirajo v okviru obstoječih gabaritov.

(5)Za pranje blata s koles vozil se na izvozu iz gradbišč uredijo bazeni ali ploščadi, ki se uporabijo tudi za pretakališče goriva za vse delovne stroje na gradbiščih.

(6)Med gradnjo se vsa začasna skladišča in pretakališča goriv in drugih nevarnih snovi zaščitijo pred možnostjo izliva v tla in vodotoke. Meteorna voda s ploščadi za pretakanje goriv in druga odpadna voda z gradbišč se po predhodnem čiščenju v lovilniku olja in usedalniku zbira v zbiralniku in se ponovno uporabi. Prestreženo olje in gorivo iz lovilnikov olj se redno in ustrezno oddajajo pooblaščenemu zbiralcu skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadnimi olji. Skladišče vnetljivih snovi se uredi v tipskem kontejnerju, opremljenem z lovilno posodo ustrezne prostornine, in zaščiti z varnostno ograjo.

(7)Gradbeni odpadki se odstranjujejo, prevažajo in odlagajo skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih. Na celotnem gradbišču, na prevoznih in manipulativnih površinah se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih škodljivih in nevarnih materialov, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadno embalažo.

(8)Poleg vseh obveznosti, navedenih v 35. do 47., 49. in 50. členu te uredbe, morajo investitorji in izvajalci med gradnjo in po njej upoštevati tudi naslednje pogoje:

-        vse ceste in poti, ki bi morebiti služile obvozu ali prevozu med gradnjo, je treba pred začetkom del po potrebi urediti, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati,

-        zagotoviti ustrezno zavarovanje gradbišč, tako da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,

-        zagotoviti zaščito ali prestavitev obstoječe infrastrukture ter sanacijo morebitnih poškodb zaradi opravljenih del,

-        med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču skladno s predpisi, da se prepreči onesnaženje okolja in zagotovi takojšnje ukrepanje ob nezgodah,

-        med gradnjo se mora voditi evidenca uporabe nevarnih snovi na gradbišču,

-        gradnja mora biti organizirana tako, da ne prihaja do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

Investitor mora poskrbeti za izročitev in prevzem vseh objektov in naprav, ki jih ne bo prevzel v upravljanje, pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v 35. do 47. in 49. do 52. členu te uredbe, morajo investitor in izvajalci tudi:

-        skleniti ustrezen dogovor z lastniki zemljišč in nepremičnin na območju državnega prostorskega načrta za omejitev rabe po predpisih s področja graditve nadzemnih elektroenergetskih vodov ter skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju, ter druge omejitve in ukrepe, ki so opredeljeni v poročilu o vplivih na okolje,

-        pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci,

-        med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in napravah,

-        kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličenja tras in spremembe dokumentacije obstoječe infrastrukture,

-        skleniti dogovor o uporabi kmetijskih površin, ki bodo začasno izvzete iz kmetijske rabe,

-        med gradnjo sproti obveščati prizadeto prebivalstvo o vseh dejavnostih, ki zadevajo načrtovano prostorsko ureditev,

-        izvajalci in vzdrževalci črpalne elektrarne in ceste morajo pripraviti načrt za takojšnje učinkovito ukrepanje ob razlitju polutantov; načrt potrdi ustrezna služba ministrstva, pristojnega za okolje in prostor, ločeno za čas gradnje in obratovanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1)Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetsko-tehničnega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih, delovnih in okoljskih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni dajalci soglasij, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja. Skladno z odstopanji od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, se prilagodijo tudi gradbene parcele.

(3)Dopustna so odstopanja od gabaritov objektov in ureditev, določenih z državnim prostorskim načrtom, kot prilagoditev funkcionalnim, oblikovalskim ali tehničnim zahtevam, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.

(4)Dovoljeni so pomiki stebrov v osi daljnovoda ± 40 m glede na določene koordinate stebrov. Dovoljeno je tudi odstopanje v višini stebrov, pri čemer se upoštevajo omejitve, ki so navedene v tej uredbi glede približevanja posameznim objektom, vodom in napravam.

(5)Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugi rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, če infrastruktura še ni zgrajena, in po končani gradnji soglasje njenega upravljavca.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

1.Mestna občina Maribor:

-  Dolgoročni plan Občine Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV, št. 1/86, 16/87, 19/87), Odlok o družbenem planu Mesta Maribor za obdobje 1986-1990 (MUV, št. 12/86, 20/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92) in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor (MUV, št. 7/93, 8/93, 8/94, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01, 23/02, 28/02, 19/04, 25/04, 8/08, teh popr. MUV, št. 17/09 in Uradni list RS, št. 72/04, 73/05, 9/07, 27/07, 36/07, 111/08),

-  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93; spremembe ter dopolnitve v MUV, št. 26/98, 11/00, 2/01, 7/01, 12/02, 23/02 in 25/04),

-  Odlok o zazidalnem načrtu za del območja S-10/1 v Kamnici (MUV, št. 10/98, obvezna razlaga v MUV, št. 20/06, spremembe in dopolnitve v MUV, št. 31/07),

-  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 19/06, spremembe in dopolnitve MUV, št. 01/07, 5/07, 14/08, 15/08 in 26/09, obvezna razlaga MUV, št. 01/08 in 05/08, popravek MUV, št. 17/09, sklep MUV, št. 30/09).

2.Občina Pesnica:

-  Dolgoročni plan Občine Maribor - Pesnica za obdobje od leta 1986 do 2000 (MUV, št. 4/86, 6/88, 6/98, 18/99 in 13/02),

-  Družbeni plan Občine Maribor - Pesnica za obdobje od leta 1986 do 1990 (MUV, št. 1/87, 6/98, 18/99, 13/02 in 27/04),

-  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Pesnica (MUV, št. 13/00, 18/01 in 18/03).

3.Občina Selnica ob Dravi:

-  Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ruše za območje Občine Selnica ob Dravi (spremembe in dopolnitve v letu 2004) (MUV, št. 20/04, 23/08 - teh. popravek, 10/09 - teh. popravek, 5/10 - teh. popravek),

-  Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor - Ruše za območje Občine Selnica ob Dravi (MUV, št. 28/09, 8/10 - teh. popravek in 11/10 - teh. popravek),

-  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Selnica ob Dravi (MUV, št. 7/03, 21/03 in 31/05),

-  Odlok o ureditvenem načrtu naselja Selnica ob Dravi (MUV, 12/02 - prečiščeno besedilo, 5/06 - obv. razlaga, 19/06, 30/07, 23/08 - obv. razlaga in 11/10),

-  Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Selnica ob Dravi (MUV, št. 16/80, 13/92, 18/00, 5/02 in 15/03).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-6/2011 Ljubljana, dne 17. februarja 2011 EVA 2010-2511-0172 Vlada Republike Slovenije Borut Pahor l.r. Predsednik