Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1G)

V Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 – odločba US in 45/10 – ZIntPK) se v drugem odstavku 4. člena za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi: »– izločitev iz postopkov javnega naročanja;«. Dosedanja sedma alineja postane osma alineja. V tretjem odstavku se za besedo »države« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »predmetov«, pa se doda besedilo »in izločitev iz postopka javnega naročanja«. V četrtem odstavku se beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »vozila« pa se doda besedilo »in izločitev iz postopkov javnega naročanja«.

V 11. členu se črta besedilo »ali če do izvršitve prekrška ni prišlo«.

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:

(1)Zoper storilca, ki je bil v kazenskem postopku pravnomočno spoznan za krivega kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, ali je bila zaradi takega dejanja kazenska ovadba zoper njega zavržena na podlagi postopka poravnavanja ali odloženega pregona, se ne vodi postopek o prekršku in se mu tudi ne izrekajo sankcije za prekrške.

(2)Če je bil kazenski postopek za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška, pravnomočno ustavljen, ali je bila izdana pravnomočna oprostilna sodba, ali je bil obtožni akt pravnomočno zavrnjen ali zavržen, ali je bila kazenska ovadba zavržena, se postopek za prekršek zoper storilca vodi le, če ga razlogi za navedeno odločitev ne izključujejo.

(3)Če je bila zoper storilca vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, ali zaradi takega dejanja zoper njega teče kazenski postopek, se postopek o prekršku ne more začeti, če se je začel, pa se prekine in se ne sme nadaljevati, dokler ni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem pravnomočno končan. V tem času zastaranje pregona zaradi prekrška ne teče in se nadaljuje po pravnomočnosti odločitve iz prejšnjega odstavka.

(4)Državni tožilec mora o svoji odločitvi iz prejšnjih odstavkov tega člena, ki vpliva na vodenje postopka o prekršku, če je bil začet kazenski postopek, pa tudi o pravnomočni odločitvi sodišča, brez odlašanja obvestiti za obravnavanje prekrška pristojni prekrškovni organ oziroma sodišče.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zoper tujce, ki v Republiki Sloveniji uživajo imuniteto po mednarodnem pravu, se postopek o prekršku vodi le za kršitve, ki niso obsežene s to imuniteto, izreče pa se jim lahko samo globa oziroma opomin.

(2)Če nastane dvom, ali gre za osebo oziroma za kršitev, ki je obsežena z imuniteto, se prekrškovni organ obrne za pojasnilo na ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(3)O prekršku, ki ga stori tujec, ki uživa imuniteto po mednarodnem pravu, prekrškovni organ obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, v primeru iz prvega odstavka tega člena pa priloži tudi odločbo o prekršku.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter odgovorne osebe teh subjektov so odgovorne za prekršek v skladu s tem zakonom, če je v predpisu o prekršku tako določeno.«.

Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:

Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti ne odgovarjajo za prekršek, zakon pa lahko določi, da odgovarja za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali v samoupravni lokalni skupnosti.«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pravna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi.

(2)Če storilca prekrška ni mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil.

(3)Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena pravna oseba ni odgovorna za prekršek, če dokaže, da je bil prekršek storjen: – z namenom škodovanja tej pravni osebi, ali – z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.«.

Za 14. členom se dodata nov 14.a in 14.b člen, ki se glasita:

(1)Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, sta za prekršek, ki ga storilec stori pri opravljanju njune dejavnosti, odgovorna pod pogoji iz 14. člena tega zakona.

(2)Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, sta za prekršek, ki ga pri opravljanju svoje dejavnosti storita sama, odgovorna pod pogoji iz 9. člena tega zakona.

(1)Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, so v primeru stečaja odgovorni za prekršek ne glede na to, ali je bil prekršek storjen pred začetkom stečajnega postopka ali med njim, vendar se jim ne izreče globa, temveč le odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi.

(2)Če pravna oseba pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku preneha obstajati, se jo spozna za odgovorno za prekršek, sankcije za prekršek in odvzem premoženjske koristi pa se izrečejo subjektu, ki je njen pravni naslednik, če je vodstveni ali nadzorni organ ali nosilec tega subjekta vedel za storjeni prekršek. Če tega ni vedel, se pravnemu nasledniku lahko izreče le odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi.

(3)Če samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku preneha obstajati v tej statusni obliki, se ga spozna za odgovornega za prekršek, sankcije za prekršek in odvzem premoženjske koristi pa se izrečejo fizični osebi, ki je bila nosilec statusne oblike, ki je prenehala.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Odgovorna oseba je tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.

(2)Odgovorna oseba je tudi tista oseba, ki je pri subjektu iz prejšnjega odstavka pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek.

(3)Šteje se, da je za izvajanje dolžnega nadzorstva pooblaščen vodstveni organ, za dolžno nadzorstvo nad vodstvenim organom pa nadzorni organ, razen če dokaže, da je bila odgovornost za izvajanje dolžnega nadzorstva s pravnim aktom prenesena na drugo osebo ali organ.

(4)Če ima v primeru iz prejšnjega odstavka vodstveni ali nadzorni organ več članov, je za izvajanje dolžnega nadzorstva odgovoren vsak član posebej, razen če dokaže, da je bila ta odgovornost s pravnim aktom naložena le posameznim članom ali ožji skupini članov.«.

Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:

(1)Odgovorna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri izvrševanju pooblastil državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.

(2)Odgovornost odgovorne osebe za prekršek ne preneha, če ji je prenehala zaposlitev ali ni več druge pravne podlage za delo v pravni osebi ali zanjo, za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, za državni organ ali samoupravno lokalno skupnost, kakor tudi ne, če je subjekt, pri katerem je delovala odgovorna oseba, prenehal obstajati ali opravljati dejavnost ali če ni več pogojev za ugotavljanje njegove odgovornosti za prekršek.

(3)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena odgovorna oseba ni odgovorna za prekršek, če je ravnala po odredbi nadrejene odgovorne osebe ali vodstvenega ali nadzornega organa pravne osebe, državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti ali po odredbi samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in je storila vse, kar je bila po zakonu, drugem predpisu ali po notranjem aktu tega subjekta dolžna storiti, da bi preprečila prekršek.«.

V 17. členu se v četrti alineji drugega odstavka in četrti alineji sedmega odstavka za besedo »posameznika« doda besedilo »oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost«. V četrtem odstavku se za besedo »carin« doda besedilo »ter javnega naročanja«, za besedo »predmeta« pa se doda besedilo »oziroma naročila«. V šestem odstavku se za besedo »financ« doda vejica in besedilo »javnega naročanja«.

V prvem odstavku 22. člena se beseda »javnega« nadomesti z besedo »cestnega«. V osmem odstavku se v prvem stavku črta beseda »do«. V drugem stavku se pred besedo »šestega« vejica nadomesti z besedo »in«, besedi »in sedmega« pa črtata. Dodata se nov deveti in deseti odstavek, ki se glasita: »(9) Izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se lahko odloži pod pogoji in po postopku, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pogoje opravljanja zdravstvenih pregledov ter dodatnih usposabljanj voznikov (v nadaljnjem besedilu: zakon o voznikih).

(10)Obvestilo o možnosti, pogojih in postopku izbrisa kazenskih točk na podlagi opravljenih zdravstvenih pregledov in udeležbe v programih dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po določbah zakona o voznikih, je sestavni del pravnega pouka v vsaki odločbi, s katero se izrečejo kazenske točke v cestnem prometu.«.

V prvem odstavku 23. člena se beseda »javnega« nadomesti z besedo »cestnega«. V drugem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Storilcu prekrška, ki je storil prekršek po tem, ko je že bil pravnomočno spoznan za odgovornega za prekršek, ki je po zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa opredeljen kot hujši prekršek (v nadaljnjem besedilu: hujši prekršek) in pod pogojem iz četrtega odstavka 26. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: povratnik), se prepoved izreče v trajanju od treh mesecev do dveh let.«. V četrtem odstavku se za besedo »storilcu« doda vejica in besedilo »ki ni povratnik,«.

Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi:

(1)Sodišče sme izreči sankcijo izločitve iz postopka javnega naročanja, če je storilec storil prekršek na področju javnega naročanja in je ta sankcija določena v zakonu, ki ureja področje javnega naročanja.

(2)Izločitev iz postopka javnega naročanja se izreče v trajanju, ki ga določa zakon iz prejšnjega odstavka.«.

V šestem odstavku 26. člena se tretji stavek črta.

Tretji odstavek 27. člena se črta.

V drugem odstavku 50. člena se besedilo »Predlog mora vsebovati podatke o kršitelju prekrška« nadomesti z besedilom »Predlog vsebuje podatke o kršitelju«.

V drugem odstavku 52. člena se za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– če je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopka javnega naročanja;«. Dosedanja tretja do peta alineja postanejo četrta do šesta alineja.

V 55.a členu se za drugim odstavkom dodajo nov tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(3) Prekrškovni organ, ki zoper istega kršitelja hkrati obravnava prekrške, o katerih se odloča po hitrem postopku, in prekrške, o katerih se odloča v rednem sodnem postopku, pri pristojnem sodišču vloži za vse prekrške enoten obdolžilni predlog: – če je med storjenimi prekrški medsebojna zveza, – če gre za kršitve predpisov z istega področja in – če so podani isti dokazi.

(4)Prekrškovni organ mora v obdolžilnem predlogu obrazložiti pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena. Če iz obdolžilnega predloga izhaja, da za posamezne prekrške niso podani pogoji za izvedbo enotnega postopka, sodišče v tem delu obdolžilni predlog zavrže in vrne zadevo v obravnavanje pristojnemu prekrškovnemu organu.

(5)Na podlagi obdolžilnega predloga iz tretjega odstavka tega člena se izvede enoten postopek in odloči z eno samo sodbo po pravilih, ki veljajo za redni sodni postopek. Sodišče, ki obravnava obdolžilni predlog ostane pristojno za vse prekrške, ne glede na potek in izid enotnega postopka.

(6)Za prekrške iz tretjega odstavka tega člena, o katerih se sicer odloča po hitrem postopku, se storilcu globa izreče po določbah, ki veljajo za hitri postopek (tretji odstavek 52. člena) in ima storilec pravico do polovičnega plačila izrečene globe ob smiselni uporabi pogojev, ki jih ta zakon določa za hitri postopek (56.a člen). Pouk o pravici do polovičnega plačila globe je del pouka o pravici do pritožbe.«. Dosedanji tretji odstavek postane sedmi odstavek.

V drugem odstavku 57. člena se beseda »javnega« nadomesti z besedo »cestnega«.

V prvem odstavku 57.a člena se besedilo »zakonov o varstvu javnega reda in miru, o varnosti cestnega prometa, o tujcih ali o nadzoru državne meje ter predpisov o javnih zbiranjih« nadomesti z besedilom »s področja javnega reda in miru, varnosti cestnega prometa, vstopa in zapustitve države ter bivanja in prebivanja tujcev, nadzora državne meje in javnih zbiranj«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Če je plačilni nalog iz prvega odstavka tega člena prekrškovni organ izdal in vročil kršitelju potem, ko mu je na kraju prekrška omogočil, da se neposredno po storjenem prekršku osebno izjavi o prekršku (55. člen), se v plačilnem nalogu kratko navede izjava kršitelja o dejanju. Zoper tak plačilni nalog kršitelj nima pravice do ugovora, dovoljena pa je zahteva za sodno varstvo.«.

V drugem odstavku 58. člena se za besedilom »zastopanje tuje pravne osebe,« doda besedilo »postopek zoper pravno in odgovorno osebo,«.

V prvem odstavku 62.a člena se prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita: »– ali je odločil stvarno pristojni organ, – ali je podana kršitev materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek,«.

V četrtem odstavku 63. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če ugotovi kršitev pravice do izjave, pa storilcu da tudi možnost, da se izjavi o prekršku.«

V 65. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Če sodišče iz podatkov v spisu ugotovi dejstva, glede katerih se storilec v postopku pred prekrškovnim organom oziroma v zahtevi za sodno varstvo ni mogel izjaviti, obvesti o tem storilca, če dejstva izhajajo iz opisa dejanskega stanja, pa mu opis posreduje, hkrati pa storilca seznani, kje in kdaj lahko pregleda spise zadeve, ga pouči po četrtem odstavku 114. člena tega zakona ter mu določi rok, v katerem lahko poda svoje navedbe, predloge in zahteve. Če se sodišče odloči, da bo ponovilo oziroma dopolnilo dokazni postopek, storilca o tem obvesti, in ga hkrati seznani, da je lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo povabilo k posameznim procesnim dejanjem, če bo to sodišču pisno predlagal v petih dneh po prejemu obvestila.«. Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo šesti do deveti odstavek. Dosedanji deveti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(10) Če sodišče s sodbo odpravi sklep o zavrženju prepozne ali nedovoljene zahteve za sodno varstvo ali ugovora (57.a in 57.b člen), hkrati odloči tudi o zahtevi za sodno varstvo ali ugovoru.«. Dosedanja deseti in enajsti odstavek postaneta enajsti in dvanajsti odstavek. Doda se nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »(13) V postopku odločanja sodišča o zahtevi za sodno varstvo ima prekrškovni organ, ki je izdal izpodbijano odločbo, položaj predlagatelja v rednem sodnem postopku.«.

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Zoper sklep sodišča, s katerim je bila zahteva za sodno varstvo zavržena, je dovoljena pritožba iz vseh razlogov po 154. členu tega zakona.

(2)Zoper druge odločbe sodišča prve stopnje lahko osebe iz prvega odstavka 59. člena tega zakona vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali v odstotku (četrti in peti odstavek 17. člena) ali če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 eurov.

(3)Prekrškovni organ, ki je izdal odločbo v hitrem postopku, lahko iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka, vloži pritožbo zoper odločbo sodišča v naslednjih primerih: – če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa; – če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku.

(4)Prekrškovni organ vloži pritožbo skupaj s spisom pri sodišču, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo. Sodišče po preizkusu pravočasnosti in dovoljenosti pritožbe pošlje izvod pritožbe storilcu, ki sme nato v osmih dneh po prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. Pritožbo in odgovor z vsemi spisi predloži sodišče višjemu sodišču.

(5)V postopku s pritožbo iz prejšnjega odstavka in morebitnem novem sojenju, se odločitev ne sme spremeniti v škodo kršitelja v primerjavi z odločbo o prekršku, zoper katero je bila vložena zahteva za sodno varstvo, o kateri je odločalo sodišče prve stopnje.

(6)Pritožba se obravnava po določbah pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku.

(7)Osebe iz drugega odstavka tega člena vložijo pritožbo pri prekrškovnem organu, ki je izdal odločbo, zoper katero je bila vložena zahteva za sodno varstvo. Prekrškovni organ pritožbo pošlje skupaj s spisom sodišču, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo.

(8)Prepozno ali nedovoljeno pritožbo zavrže sodišče, ki je odločilo o zahtevi za sodno varstvo, s sklepom, ki ga vroči tudi vlagateljem iz drugega in četrtega odstavka tega člena.«.

73. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)V postopku o prekršku se sme storilec pridržati, če tako določa zakon.

(2)Če zakon ne določa drugače, se za postopek pridržanja uporablja ta zakon.«.

Prvi odstavek 83. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) O sporu o pristojnosti med okrajnimi sodišči odloči višje sodišče.«.

V drugem odstavku 108. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »O pritožbi mora sodišče odločiti v 48 urah od prejema spisa.«.

V tretjem odstavku 110. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »O pritožbi mora sodišče odločiti v 48 urah od prejema spisa.«.

V prvem odstavku 112. člena se v prvem stavku pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »izrečeno za prekršek.«

Za 113. členom se doda nova 7.a točka desetega poglavja in členi 113.a do 113.e, ki se glasijo:

(1)Če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je sestavni del obdolžilnega predloga.

(2)Če pooblaščena uradna oseba na kraju prekrška ugotovi, da so podani pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, storilcu takoj prepove nadaljnjo vožnjo in mu odvzame vozniško dovoljenje ter mu o tem izda potrdilo, vozniško dovoljenje pa s predlogom za odvzem pošlje sodišču. Če storilec ne izroči vozniškega dovoljenja, mu pooblaščena uradna oseba na kraju samem prepove nadaljnjo vožnjo in to prepoved z navedbo, da vozniško dovoljenje ni bilo odvzeto, zaznamuje na potrdilu.

(3)Če je prekršek ugotovljen s tehničnim sredstvom ali na drug način, zaradi katerega storilec s kršitvijo ni bil seznanjen na kraju kršitve, se storilcu vožnja prepove in vozniško dovoljenje odvzame s sklepom o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda na predlog prekrškovnega organa.

(1)Sodišče o predlogu iz prvega odstavka 113.a člena odloči s sklepom, ki ga mora odpraviti najpozneje v osmih dneh od prejema zadeve. Pisni sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja mora obsegati podatke, ki jih zakon določa za obdolžilni predlog in razloge za odvzem. Pri odločanju o predlogu se sodišče omeji na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem. Pravni pouk obsega tudi pouk o pravici in pogojih za vložitev predloga za vrnitev začasno vzetega vozniškega dovoljenja po tem zakonu.

(2)Zoper sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja lahko obdolženec v treh dneh od prejema sklepa vloži ugovor, ki ne zadrži izvršitve sklepa. Sodišče odloči o ugovoru s sklepom, ki ga izda v 30 dneh od prejema ugovora. Pred odločitvijo lahko pridobi pisno izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za odločitev o ugovoru.

(3)Zoper sklep, s katerim se odloči o ugovoru, imata obdolženec in prekrškovni organ pravico do pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba obdolženca zoper sklep, s katerim je bil ugovor zavrnjen, ne zadrži izvršitve sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa.

(4)Zoper sklep, s katerim se zavrže ali zavrne predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ima prekrškovni organ pravico do pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži vrnitve odvzetega vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa.

(1)Odvzem vozniškega dovoljenja in na kraju prekrška izrečena prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja ter izdaja sklepa sodišča o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja imajo učinek prepovedi vožnje motornega vozila tistih vrst in kategorij, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek.

(2)Odvzem vozniškega dovoljenja in prepoved nadaljnje vožnje brez odvzema vozniškega dovoljenja, ki ju na kraju prekrška izreče pooblaščena uradna oseba, začneta učinkovati takoj in veljata do vročitve sklepa sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja obdolžencu.

(3)Začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izreče s sklepom, začne učinkovati z vročitvijo sklepa o odvzemu vozniškega dovoljenja obdolžencu in velja za čas, dokler traja postopek, vendar najdlje za toliko časa, kot ga določa zakon za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja. Če je storilcu pravnomočno izrečena stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, traja začasni odvzem do izvršitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma do odločitve o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

(4)Čas, za katerega je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma prepovedana vožnja, se obdolžencu všteje v izrečeno sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali v čas, v katerem lahko ponovno pridobi vozniško dovoljenje, ki mu je zaradi sklepa ali sodbe prenehalo veljati.

(5)Opozorilo o učinku iz prejšnjih odstavkov tega člena je sestavni del potrdila o odvzemu vozniškega dovoljenja, ki se storilcu izroči na kraju prekrška, in sklepa sodišča o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja.

(6)Določba četrtega odstavka tega člena velja tudi, če je storilcu zaradi kršitve pravil v cestnem prometu, ki ima tudi znake prekrška, bil izrečen ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, in je bil kazenski postopek pravnomočno ustavljen ali je bila izdana pravnomočna oprostilna sodba ali je bil obtožni akt pravnomočno zavrnjen ali zavržen ali je bila zoper storilca kazenska ovadba zavržena.

(1)Prekrškovni organ mora brez odlašanja obvestiti organ, ki vodi evidenco izdanih vozniških dovoljenj v kraju sedeža sodišča, pristojnega za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po tem zakonu o začasno odvzetem vozniškem dovoljenju tistih vrst in kategorij, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, oziroma o izrečeni prepovedi nadaljnje vožnje motornega brez odvzema vozniškega dovoljenja vozila.

(2)Sodišče sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja (prvi odstavek 113.b člena) vroči tudi organu iz prejšnjega odstavka in priloži vozniško dovoljenje, če je bilo odvzeto. Temu organu vroči tudi sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odvzem vozniškega dovoljenja (četrti odstavek 113.b člena) in vse nadaljnje sklepe, izdane v postopku z ugovorom in pritožbo zoper sklep o predlogu za odvzem vozniškega dovoljenja.

(3)Glede izvršitve začasnega odvzema vozniškega dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o prepovedi vožnje motornega vozila, razen določb o rokih za odreditev in izvršitev vpisa.

(1)Obdolžencu se začasno odvzeto vozniško dovoljenje na njegov predlog lahko vrne pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku oziroma pred izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlog se do pravnomočnosti odločitve o obdolžilnem predlogu lahko vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, po pravnomočnosti pa pri sodišču, ki je pristojno za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlogu mora biti priloženo zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih, sicer se predlog zavrže.

(2)Sodišče ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, če na podlagi predloženega zdravniškega spričevala iz prejšnjega odstavka, narave in pomena očitane kršitve, osebnosti obdolženca, njegovega prejšnjega življenja in drugih okoliščin oceni, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa. Za razjasnitev teh okoliščin lahko sodišče pridobi pisno izjavo obdolženca ali ga zasliši ter izvede druge dokaze, potrebne za odločitev o predlogu.

(3)Zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, ni pritožbe, sklep, s katerim se predlog zavrže ali zavrne, pa se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, če je ta pravnomočna, pa v pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.

(4)Sodišče odloči o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ni več pogojev za odvzem.

(5)Sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja se vroči tudi organu, ki vodi evidenco izdanih vozniških dovoljenj v kraju sedeža sodišča, pristojnega za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po tem zakonu.

Zadeve, v katerih je bilo storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo, se obravnavajo prednostno in hitro.«.

V prvem odstavku 143. člena se v 1. točki za besedo »preiskave« doda vejica in besedilo »zaseg in preiskavo elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov, zaseg«.

Naslov enajstega poglavja se spremeni tako, da se glasi: »IZREDNA PRAVNA SREDSTVA«.

Za 171. členom se dodajo nov 171.a do 171.č člen, ki se glasijo:

(1)Sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, na predlog prekrškovnega organa odpravi ali spremeni pravnomočno odločbo o prekršku: 1. če jo je izdal stvarno nepristojni prekrškovni organ; 2. če se opira na drugo odločbo o prekršku ali na kakšno drugo odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena; 3. če so bile z njo očitno v škodo storilca prekršene materialne določbe tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek.

(2)Predlog za odpravo ali spremembo odločbe se ne more opirati na razlog, o katerem je sodišče že odločilo po zahtevi za sodno varstvo.

(1)Predlog za odpravo ali spremembo odločbe lahko prekrškovni organ vloži po uradni dolžnosti ali na pisno pobudo osebe, ki ji je izrečena sankcija, njenega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika, lastnika odvzetih predmetov, državnega tožilca ali sodišča. Prekrškovni organ na pobudo ni vezan, razen če jo poda sodišče ali državno tožilstvo.

(2)Sodišče o predlogu odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.

(3)Za odločanje sodišča o predlogu za odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona za odločanje sodišča o zahtevi za sodno varstvo.

Predlog za odpravo ali spremembo odločbe o prekršku se lahko vloži najpozneje v treh letih od njene pravnomočnosti oziroma do izteka trajanja stranskih sankcij.

(1)Če je odločba odpravljena iz razloga po 1. točki prvega odstavka 171.a člena tega zakona, prekrškovni organ po odpravi odločbe pošlje predlog pristojnemu prekrškovnemu organu oziroma vloži obdolžilni predlog pri pristojnem sodišču.

(2)Če je podan razlog iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 171.a člena tega zakona, sodišče spremeni odločbo prekrškovnega organa.

(3)V novem odločanju se ne sme izdati odločba, ki bi bila v primerjavi z odpravljeno ali spremenjeno odločbo v škodo kršitelja glede pravne opredelitve prekrška oziroma sankcije za prekršek.«.

V prvem odstavku 193. člena se za besedo »spremenjena« doda vejica in beseda »odpravljena«.

Dosedanje besedilo 199. člena postane prvi odstavek tega člena. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če je bilo zoper odločbo organa za odločanje o prekršku iz prejšnjega odstavka vloženo pravno sredstvo, o katerem je bilo odločeno na drugi stopnji, nastopi pravnomočnost z dnem, ko se odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva.«.

V prvem odstavku 201. člena se na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: »Če storilec globe ne plača, organ, ki je odločil o prekršku na prvi stopnji, izvede vse potrebne ukrepe za zavarovanje plačila v skladu s petim odstavkom tega člena.«. V četrtem odstavku se drugi stavek črta. V šestem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »O pritožbi mora sodišče odločiti v 48 urah od prejema spisa.«.

V tretjem odstavku 202. člena se v prvem stavku pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »če z zakonom ni določeno drugače.« Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Vzgojne ukrepe, stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu, prepovedi vožnje motornega vozila, izgona tujca iz države, odvzema predmetov, izločitve iz postopkov javnega naročanja in odvzem premoženjske koristi, ki so bili izrečeni s sodbo ali sklepom o prekršku, izvrši okrajno sodišče, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji, po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z zakonom ni določeno drugače.«. Dodata se nov deseti in enajsti odstavek, ki se glasita: »(10) Z dnem, ko sodišče oziroma prekrškovni organ vloži predlog za prisilno izterjavo po tem zakonu, se na organ, pristojen za prisilno izterjavo, prenese tudi terjatev v korist državnega proračuna.

(11)Globa, izrečena po prvem odstavku 12. člena tega zakona, se ne izvrši.«.

202.a člen se črta.

Za 202.c členom se dodajo novi 202.č, 202.d, 202.e in 202.f členi, ki se glasijo:

(1)Sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Obrazložitev sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vsebovati navedbo vseh kategorij motornih vozil, vpisanih v vozniško dovoljenje storilca, s katerimi so bili storjeni prekrški zoper varnost cestnega prometa, in podatkov o pravnomočnih sodbah in odločbah o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu (navedba organa, ki je sodbo oziroma odločbo izdal, datum izdaje in pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe).

(2)Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo imetnik vozniškega dovoljenja, njegov zakoniti zastopnik oziroma zagovornik v osmih dneh od vročitve sklepa. Pritožba se vloži pisno pri sodišču, ki je izdalo sklep. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, obrazložitev in podpis vložnika.

(3)Če je pritožba prepozna ali je ni vložila upravičena oseba, jo sodišče, ki je izdalo sklep iz prvega odstavka tega člena, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.

(4)O pritožbi zoper sklep iz prvega in tretjega odstavka tega člena odloča višje sodišče s sklepom, ki ga izda v petnajstih dneh od prejema spisa.

(5)Sodišče lahko na pobudo upravičenca do pritožbe iz drugega odstavka tega člena ali po uradni dolžnosti prekine postopek odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja do odločitve o vloženem predlogu za odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa, do odločitve pristojnega državnega tožilca o vloženi pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo ali odločbo o prekršku iz prvega odstavka tega člena, če je zoper sodbo ali odločbo o prekršku vložena zahteva za varstvo zakonitosti, pa do odločitve o tej zahtevi.

(6)Med prekinitvijo postopka o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja roki za odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in za zastaranje izvršitve ne tečejo.

(1)Sodišče sme storilcu prekrška, kateremu je s sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izvršitev te sankcije odložiti pod pogojem, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška in če v roku, ki ga določi sodišče, izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi zakona o voznikih in o tem sodišču dostavil dokazilo.

(2)Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko vloži storilec prekrška, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v 15 dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče v sklepu, s katerim je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, storilca prekrška pouči o možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter pogojih in roku za vložitev. Vložitev predloga zadrži izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do odločitve o predlogu.

(3)Storilec prekrška mora sodišču s predlogom posredovati tudi zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih, če ga ni predložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

(4)Če storilec prekrška ne predloži zdravniškega spričevala iz prejšnjega odstavka, se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže.

(5)Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem prekršku, stopnjo njegove odgovornosti za prekršek, okoliščine, v katerih je storil prekršek, ter na tej podlagi oceni, ali je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal prekrškov in da bo izpolnil obveznosti po zakonu o voznikih. Za ugotovitev teh okoliščin sodišče lahko razpiše narok, na katerega povabi storilca prekrška. Če storilec na narok ne pride in izostanka ne opraviči, se šteje, da je predlog umaknil. V vabilu na narok je treba storilca poučiti o posledicah neopravičenega izostanka.

(6)V izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora sodišče navesti čas trajanja preizkusne dobe in obveznosti po tem zakonu in po zakonu o voznikih, ki jih mora storilec prekrška izpolniti, ter rok za predložitev dokazil o izpolnitvi teh obveznosti. V obrazložitvi sklepa mora sodišče navesti razloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in za določitev posameznih obveznosti, ki so naložene storilcu. V pravnem pouku mora sodišče storilca posebej poučiti o posledicah, če v roku ne bo izpolnil določenih obveznosti.

(7)Obveznosti iz prejšnjega odstavka sta udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo ali udeležba v ustreznem rehabilitacijskem programu po zakonu o voznikih. Sodišče pri določitvi obveznosti upošteva število, naravo in pomen prekrškov vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki so bili podlaga za prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ugotovitve in predloge v zdravniškem spričevalu o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu in druge okoliščine, ki so pomembne za odpravo vzrokov kršitev pravil cestnega prometa pri storilcu.

(8)V izreku sklepa iz šestega odstavka tega člena sodišče naloži storilcu tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od 15 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen program z navedbo imena in naslova izvajalca pooblaščenega po zakonu o voznikih. Po prejemu dokazila sodišče sklep vroči izvajalcu programa, ki je dolžan sodišču posredovati potrdilo o opravljenem programu oziroma obvestilo, če se storilec programa ni udeležil. Če je storilcu določena obveznost udeležbe v programu zdravljenja odvisnosti, sodišče v izreku sklepa določi tudi roke, v katerih je izvajalec dolžan obveščati sodišče o poteku in uspešnosti izvajanja programa.

(9)Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec vloži pritožbo v osmih dneh od dneva vročitve sklepa. Pritožba ne zadrži izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa.

(10)Sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se vpiše v skupno evidenco kazenskih točk iz 207. člena tega zakona in v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.

(11)Zastaranje izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja začne teči po poteku preizkusne dobe.

(1)Če sodišče ugotovi, da storilec v preizkusni dobi ni storil hujšega prekrška in da je izpolnil določene obveznosti, s sklepom odloči, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši. Sklep sodišče izda po uradni dolžnosti po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe. Zoper ta sklep ni pritožbe. Storilcu se v tem primeru iz skupne evidence kazenskih točk izbrišejo kazenske točke v skladu s četrtim odstavkom 207. člena tega zakona.

(2)Sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko storilec vloži pritožbo v osmih dneh od dneva vročitve. O pritožbi odloči višje sodišče s sklepom, ki ga izda v 15 dneh od prejema spisa.

(3)Organ, ki vodi skupno evidenco kazenskih točk, po uradni dolžnosti obvesti pristojno sodišče o vpisu pravnomočne odločbe o hujšem prekršku voznika, ki mu je bilo odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja: – če gre za hujši prekršek, ki je bil storjen v času preizkusne dobe in – če je bila pravnomočna odločba izdana najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe.

Za izvrševanje odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in preklica odložitve, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o prepovedi vožnje motornega vozila, razen določbe o dnevu izvršitve vpisa.«.

Prvi odstavek 204.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Podatki, ki so vpisani v evidence iz 203. in 204. člena tega zakona, se lahko dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz teh evidenc dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes.«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Sodiščem in državnim tožilstvom se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v evidencah o pravnomočnih odločbah o prekrških iz 203. in 204. člena tega zakona. Policiji se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v evidenci pravnomočnih odločb sodišč iz 204. člena tega zakona in do podatkov v tistih evidencah o pravnomočnih odločbah o prekrških iz 203. člena tega zakona, kadar lahko na podlagi predpisa, ki določa prekrške, postopek o prekršku vodi tudi policija. Način oddaljenega elektronskega dostopa do evidenc in tehnične pogoje za uporabo podatkov določi minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.«.

V 205. členu se pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »vendar ne dokler trajajo stranske sankcije, dokumentarno gradivo, na podlagi katerega so bile vpisane, pa se hrani po določbi sedmega odstavka 206. člena tega zakona.«

V tretjem odstavku 206. člena se v prvi alineji beseda »kaznovanega« nadomesti z besedo »storilca«, besedilo »ženske tudi dekliški priimek« pa z besedilom »tudi prejšnji priimek, če je bil spremenjen«.

Šesti in sedmi odstavek 207. člena se spremenita tako, da se glasita: »(6) Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz evidence dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes. Sodiščem, državnim tožilstvom in policiji se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih točk.

(7)Podrobnejša merila o vodenju evidence iz prvega odstavka tega člena določi minister, pristojen za pravosodje. Način oddaljenega elektronskega dostopa do evidence ter tehnične pogoje za uporabo podatkov določi minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.«.

V prvem odstavku 208. člena se druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– Višje sodišče v Celju kot sodišče za prekrške druge stopnje.«.

V 209. členu se za besedo »tujci,« doda besedilo »zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali je bilo zaseženo motorno vozilo,«.

Prvi odstavek 210. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Okrajna sodišča so pristojna: – za odločanje o prekrških na prvi stopnji; – za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ; – za odločanje o pritožbah zoper sklepe prekrškovnih organov; – za odločanje o predlogu za odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa; – za odločanje o začasnem odvzemu in o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja; – za odločanje o odložitvi in preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja; – za odreditev osebne in hišne preiskave ter zasega in preiskave elektronskih in z njimi povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov; – za opravljanje zadev pravne pomoči glede prekrškov; – za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon.«.

Naslov 212. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pristojnost višjega sodišča«. V 212. členu se besedilo »Višja sodišča so pristojna« nadomesti z besedilom »Višje sodišče je pristojno«.

V prvem odstavku 213. člena se besedilo »Višja sodišča odločajo« nadomesti z besedilom »Višje sodišče odloča«.

V prvem odstavku 214. člena se beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »predpisov« pa se doda besedilo »ter predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije«. V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Za odločanje o zahtevah za sodno varstvo zoper odločbe prekrškovnih organov o prekrških s področja varstva konkurence in s področja javnega naročanja ter za odločanje o prekrških, pri katerih je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, je izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.«. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Za odločanje v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah Evropske unije, s katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške ali za druge kršitve predpisov, in za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji, v državah članicah Evropske unije, je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju.«.

(1)Določbe novega devetega odstavka 22. člena ter novih 202.d do 202.f člena zakona se uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. oktobra 2011 dalje. Do začetka uporabe teh določb se uporabljajo določbe tretjega stavka šestega odstavka 26. člena, tretjega odstavka 27. člena, petega odstavka 202. in četrtega odstavka 214. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr., 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 – odločba Ustavnega sodišča RS in 45/10 – ZIntPK, v nadaljnjem besedilu: Zakon o prekrških).

(2)Določbe novih 113.a do 113.e člena zakona se uporabljajo za prekrške, storjene od 1. oktobra 2011 dalje.

(3)Določbe novega 25.a člena in nove tretje alineje drugega odstavka 52. člena zakona se uporabljajo za prekrške, storjene po uveljavitvi tega zakona.

(4)Določbe novih 171.a do 171.č člena zakona se uporabljajo za zadeve, v katerih odločba prekrškovnega organa o prekršku še ni bila izbrisana iz evidence.

(5)Določba novega šestega odstavka 214. člena zakona se uporablja v zadevah, v katerih do dneva uveljavitve tega zakona, še ni bil vložen predlog za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji.

(6)Kolikor v prejšnjih določbah tega člena ni drugače določeno, se pred uveljavitvijo tega zakona začeti postopki nadaljujejo in končajo po dosedanjih določbah Zakona o prekrških.

(1)Višje sodišče v Celju prevzame v reševanje vse nerešene zadeve prekrškov Višjega sodišča v Ljubljani, Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Kopru.

(2)Prevzete zadeve iz prejšnjega odstavka tega člena se v sodni statistiki izkažejo ločeno od ostalih zadev.

(1)Višji sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo v zadevah prekrškov na višjih sodiščih v Ljubljani, Kopru in Mariboru se premestijo na Višje sodišče v Celju po določbah zakona, ki ureja sodniško službo in se razporedijo k reševanju zadev prekrškov na tem sodišču.

(2)Sodni svet uskladi sistemizacijo sodniških mest z določbo prejšnjega odstavka tega člena. Uvrstitev višjih sodnikov iz prejšnjega odstavka tega člena v plačne razrede ostane nespremenjena, razen v primeru sodniškega napredovanja.

(1)Javni uslužbenci, ki so razporejeni izključno na zadeve prekrškov pri Višjem sodišču v Ljubljani, Višjem sodišču v Mariboru in Višjem sodišču v Kopru, glede na delovne potrebe ostanejo v delovnem razmerju pri navedenih višjih sodiščih ali pa jih v delovno razmerje prevzame Višje sodišče v Celju.

(2)Če glede javnih uslužbencev iz prejšnjega odstavka tega člena ni dogovora med predsedniki višjih sodišč, odloči o njihovem delovnem razmerju predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

(1)Višje sodišče v Celju, oddelek za prekrške, v uporabo prevzame: – opremo, finančna in druga sredstva, ki so potrebna za odločanje v zadevah prekrškov in so ob uveljavitvi tega zakona v uporabi oddelkov za prekrške pri Višjem sodišču v Ljubljani, Višjem sodišču v Mariboru in Višjem sodišču v Kopru, – arhive oddelkov za prekrške višjih sodišč iz prejšnje alineje.

(2)Prevzem sredstev in arhivov se opravi po navodilih ministra, pristojnega za pravosodje, ki ga izda po predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega zakona se za zadeve iz šestega odstavka 214. člena zakona prenehajo uporabljati drugi, tretji in četrti odstavek 77. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Uradni list RS, št. 102/07).

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati drugi odstavek 128. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09).

(1)Predpis iz 42. in 45. člena tega zakona izda minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov v treh mesecih po izpolnitvi tehničnih pogojev za izvedbo oddaljenega elektronskega dostopa do podatkov.

(2)Izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena minister ugotovi z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Navodila iz drugega odstavka 56. člena tega zakona izda minister za pravosodje, po predhodnem mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije najpozneje do 30. junija 2013.

(1)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, največ sedem dni pred 1. oktobrom 2011 objavi v sredstvih javnega obveščanja splošno obvestilo, s katerim seznani vse storilce prekrškov, ki bodo imeli na dan 1. oktobra 2011 pravnomočno izrečenih najmanj 4 in največ 17 kazenskih točk, o možnosti, pogojih in postopku izbrisa kazenskih točk na podlagi opravljenih zdravstvenih pregledov in udeležbe v programih dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po določbah zakona o voznikih.

(2)Ministrstvo, pristojno za pravosodje, ponovi objavo iz prejšnjega odstavka tega člena v roku največ sedmih dni po 1. oktobru 2011.

(1)Določbe novega devetega in novega desetega odstavka 22. člena, novih 113.a do 113.e člena ter novih 202.d do 202.f člena zakona se začnejo uporabljati 1. oktobra 2011.

(2)Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi prekrška, za katerega je predpisano tolikšno število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja in je bil storjen v obdobju od 1. julija 2011 do 30. septembra 2011, se vrne storilcu po preteku 24 ur od odvzema. Če imetnik ne prevzame začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v treh dneh od dne, ko mu je bilo odvzeto, se vozniško dovoljenje pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik stalno ali začasno prebivališče. Če tega v Republiki Sloveniji nima, se pošlje upravni enoti, na območju katere je imel zadnje prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

(3)Določba novega desetega odstavka 202. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2012.

(4)Spremenjene določbe prvega odstavka 83., prvega odstavka 208., 212. in prvega odstavka 213. člena zakona ter 53. do 56. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2014.

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 716-01/10-33/40 Ljubljana, dne 1. februarja 2011 EPA 1302-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik