6. člen

O predlaganih spremembah pravilnikov se glasuje. Vsaka država, ki je pogodbenica tega sporazumu in ki pravilnik uporablja, ima en glas. Za sprejem sklepov je potreben kvorum najmanj polovice pogodbenic. Kvorum se določi z glasovanjem regionalnih organizacij za povezavo gospodarstva, ki so pogodbenice tega sporazuma, s številom glasov njihovih držav članic. Predstavnik regionalne organizacije za gospodarsko povezavo lahko glasuje z glasovi suverenih držav, ki jo sestavljajo. Predloge sprememb pravilnikov sprejme dvotretjinska večina navzočih, ki glasujejo. 1. PRVO OCENJEVANJE 1.1 Preden homologacijski organ pogodbenice podeli homologacijo, se mora prepričati, da obstajajo zadovoljiv sistem in postopki za zagotavljanje učinkovitega nadzora, tako da so proizvedena vozila, oprema in njihovi deli v skladu s homologiranim tipom. 1.2 Zahtevo iz točke 1.1 mora preveriti organ, ki homologacijo podeljuje, lahko pa jo v imenu ali na zahtevo organa, ki podeljuje homologacijo, potrdi tudi homologacijski organ druge pogodbenice. V tem primeru ta homologacijski organ pripravi izjavo o skladnosti z navedbo področja in proizvodnih obratov, ki jih šteje za ustrezne in se nanašajo na izdelke v postopku homologacije. 1.3 Pri izpolnjevanju zahteve iz točke 1.1 mora homologacijski organ upoštevati tudi certifikat po standardu ISO 9002, ki si ga je pridobil proizvajalec (ki zajema izdelek ali izdelke v postopku homologacije), ali po enakovrednem akreditacijskem standardu. Proizvajalec mora predložiti podrobnosti o obsegu certifikata in obvestiti homologacijski organ o vseh spremembah veljavnosti certifikata ali njegovega obsega. 1.4 Ko homologacijski organ prejme zahtevo od organa druge pogodbenice tega sporazuma, mora nemudoma poslati izjavo o skladnosti, omenjeno v zadnjem stavku točke 1.2, ali pa sporočiti, da take izjave ne more izdati. 2 SKLADNOST PROIZVODNJE 2.1 Vsako vozilo, oprema ali njegov del, ki je homologiran v skladu s pravilnikom, ki je dodan k temu sporazumu, mora biti izdelan tako, da ustreza homologiranemu tipu, tako da izpolnjuje zahteve tega dodatka in navedenega pravilnika. 2.2 Homologacijski organ pogodbenice, ki podeljuje homologacijo v skladu s pravilnikom, ki je dodan k temu sporazumu, mora preveriti, ali obstajajo ustrezne ureditve in dokumentirani načrti nadzora, za katere se je treba za vsako homologacijo posebej dogovoriti s proizvajalcem, da bo v določenih časovnih presledkih izvajal preskuse ali z njimi povezana preverjanja, potrebne za potrditev nenehne skladnosti s homologiranim tipom. Kadar je to potrebno, morajo biti v to posebej vključeni tudi preskusi, določeni v navedenem pravilniku. 2.3 Imetnik homologacije mora še zlasti: 2.3.1 zagotavljati postopke za učinkovit nadzor skladnosti izdelkov (vozil, opreme ali njihovih delov) s homologacijo; 2.3.2 imeti dostop do preskusne opreme, potrebne za preverjanje skladnosti z vsakim homologiranim tipom; 2.3.3 zagotavljati, da se podatki o rezultatih preskusov zapišejo in da so ti dokumenti še naprej na voljo za obdobje, ki se določi v dogovoru s homologacijskim organom. To obdobje ne sme biti daljše od 10 let; 2.3.4 analizirati rezultate vsakega tipa preskusa, da potrdi in zagotovi stabilnost značilnosti izdelka, ob upoštevanju nihanja v industrijski proizvodnji; 2.3.5 zagotavljati, da so za vsak tip izdelka izvedena najmanj preverjanja, predpisana v tem dodatku, in preskusi, predpisani v veljavnih pravilnikih; 2.3.6 zagotavljati, da bo vsaka skupina vzorcev ali preskušancev, ki dokazuje neskladnost v določeni vrsti preskusa, povzročila nadaljnje vzorčenje in preskuse. Ukreniti je treba vse potrebno, da se v tem delu proizvodnje ponovno vzpostavi skladnost. 2.4 Organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v posameznem proizvodnem obratu. Običajna pogostnost teh preverjanj mora biti v skladu z ureditvijo (če obstaja), sprejeto v skladu s točko 1.2 ali 1.3 tega dodatka, in mora zagotavljati preverjanje metod nadzora skladnosti v obdobju, ki ustreza stopnji zaupanja, ki ga je vzpostavil homologacijski organ. 2.4.1 Ob vsaki kontroli morajo biti kontrolorju na voljo zapisi o preskusih in proizvodnji. 2.4.2 Če vrsta preskusa ustreza, lahko kontrolor naključno izbere vzorce za preskušanje v laboratoriju proizvajalca (ali v laboratoriju tehnične službe, če tako določa pravilnik). Najmanjše število vzorcev se lahko določi glede na rezultate preverjanja, ki ga opravlja proizvajalec. 2.4.3 Če kaže, da je raven nadzora nezadovoljiva, ali če kaže, da je treba preveriti veljavnost preskusov, izvedenih ob izvajanju točke 2.4.2, mora kontrolor izbrati vzorce, ki jih je treba poslati tehnični službi, ki izvaja preskuse za homologacijo. 2.4.4 Homologacijski organ lahko izvede vsako preverjanje ali preskus, ki je predpisan v tem dodatku ali v veljavnem pravilniku, dodanem k temu sporazumu. 2.4.5 Če so rezultati pri kontroli nezadovoljivi, mora homologacijski organ ukreniti vse potrebno, da se čim prej ponovno vzpostavi skladnost proizvodnje.