Uredba o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb

(1)Ta uredba ureja način izvajanja, organizacijo, financiranje in koncesijo za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (v nadaljnjem besedilu: javne službe).

(2)Ta uredba se ne uporablja za naloge gospodarske javne službe iz 4. in 5. točke drugega odstavka 98. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vodah), ki se izvajajo na morju kot specializirana strokovna naloga v organu v sestavi ministrstva, pristojnega za pomorstvo.

(3)Ta uredba je tudi koncesijski akt za koncesijo za izvajanje javnih služb in se šteje za akt o javno‑zasebnem partnerstvu.

(4)Koncesija javnih služb po tej uredbi je javnonaročniško javno‑zasebno partnerstvo po Zakonu o javno‑zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno‑zasebnem partnerstvu).

Koncendent v koncesijskem razmerju je Republika Slovenije, v njenem imenu Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), naloge koncedenta v koncesijskem razmerju pa izvaja Direkcija Republike Slovenije za vode (v nadaljnjem besedilu: direkcija) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), razen tistih nalog in odločitev, ki so po tej uredbi ali drugem predpisu izrecno v pristojnosti ministrice ali ministra, pristojnega za vodo (v nadaljnjem besedilu: minister) oziroma ministrstva.

Poleg pomenov, določenih v Zakonu o vodah in Zakonu o javno‑zasebnem partnerstvu, imajo izrazi v tej uredbi še naslednji pomen:

1.koncesija: je koncesija za izvajanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda po tej uredbi;

2.koncesionar: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarske javne službe na področju urejanja voda na podlagi koncesije;

3.konzorcij: je oznaka za dve ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki na podlagi medsebojnega obligacijskopravnega razmerja, sklenjenega skladno s 17. členom te uredbe, vložijo skupno vlogo za pridobitev koncesije.

(1)Javne službe so:

1.obratovanje in vzdrževanje vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin;

2.obratovanje, vzdrževanje in spremljanje stanja vodne infrastrukture, namenjene varstvu pred škodljivim delovanjem voda;

3.izvedba izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda;

4.vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, razen nalog obvezne državne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč morja;

5.zagotavljanje vodovarstvenega nadzora.

(2)Podrobneje določa naloge, dela in storitve, ki sestavljajo javne službe iz prejšnjega odstavka, predpis, ki določa vrste in obseg nalog obveznih državnih gospodarskih javnih služb urejanja voda.

(1)Javne službe se izvajajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

(2)Javna služba se izvaja na naslednjih območjih:

1.območje zgornje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od izvira Save Dolinke in izvira Save Bohinjke do sotočja s Soro, vključno s porečjem Sore;

2.območje srednje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od sotočja s Soro do sotočja s Savinjo, brez Savinje, ter del porečja Kolpe do sotočja z Dolskim potokom;

3.območje spodnje Save, ki obsega porečje Save s pritoki od sotočja s Savinjo do državne meje z Republiko Hrvaško z vsemi pritoki, ter del porečja Kolpe od sotočja z Dolskim potokom do meje z Republiko Hrvaško in del porečja Sotle od sotočja z Bistrico do državne meje z Republiko Hrvaško;

4.območje Savinje, ki obsega porečje Savinje s pritoki, vključno z delom porečja Sotle od izvira do sotočja z Bistrico;

5.območje porečja Drave;

6.območje porečja Mure;

7.območje povodja Soče;

8.območje povodja jadranskih rek z morjem.

(3)Posamezna območja iz prejšnjega odstavka in njihove meje so določene v Prilogi 1 v merilu 1:1.000.000, ki je sestavni del te uredbe.

(4)Podrobneje so meje iz prejšnjega odstavka prikazane kot prostorski podatek v digitalni vektorski obliki, ki ga hrani direkcija.

(1)Javne službe po tej uredbi se izvajajo na podlagi podeljene koncesije ali v okviru javnega podjetja.

(2)Za izvajanje vseh nalog, del in storitev javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe se za posamezno območje iz drugega odstavka prejšnjega člena podeli koncesija enemu koncesionarju, razen v kolikor ni v nadaljevanju določeno drugače.

(3)Ne glede na določbe prejšnjega člena se koncesija za izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda, preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda ter obalne linije morja iz okvira javne službe zaradi naravnih in drugih nesreč podeli enemu koncesionarju na celotnem območju Republike Slovenije.

(4)Na območju spodnje Save od Suhadola do državne meje z Republiko Hrvaško, določenem s predpisi, ki opredeljujejo pogoje koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in način izvajanja javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save, izvaja javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe javno podjetje, ustanovljeno na podlagi teh predpisov. Javne službe lahko javno podjetje izvaja s podizvajalci brez upoštevanja omejitev iz 25. člena te uredbe.

(5)Kadar se vodna infrastruktura v skladu s prvim odstavkom 48. člena Zakona o vodah uporablja tudi za izvajanje vodne pravice za rabo voda ali za odvzem naplavin, izvaja naloge, dela in storitve vzdrževanja te vodne infrastrukture skladno s to uredbo in drugimi predpisi imetnik te vodne pravice na podlagi sedmega odstavka 48. člena Zakona o vodah. Ta določba se uporablja tudi za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč, namenjenih izvajanju vodne pravice za rabo voda ali za odvzem naplavin.

Z izvajanjem javnih služb se na območju Republike Slovenije v javnem interesu zagotavlja ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, spremljanje stanja in varstvo pred škodljivim delovanjem voda, vključno z izvedbo izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti, vzdrževanje vodne infrastrukture, vodnih ter priobalnih zemljišč, vodovarstveni nadzor in skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima.

(1)Za izvajanje javnih služb se uporablja vodna infrastruktura v lasti države skladno s predpisi, ki urejajo vode.

(2)Uporaba vodne infrastrukture iz prejšnjega odstavka je za izvajalca javne službe brezplačna v obsegu, kot je to potrebno za izvajanje javne službe.

(3)Izvajalec javne službe mora ravnati z naravnim in grajenim vodnim javnim dobrim v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ter koncesijsko pogodbo.

(1)Izvajalec javne službe mora zagotoviti izvajanje teh javnih služb v vseh pogojih, ob vsakem času in pravočasno ter v obsegu, ki ga določi koncedent z letnim programom dela.

(2)Letni program dela pripravi direkcija do oktobra predhodnega leta. Realizacijo plana pripravi koncesionar do konca marca za preteklo leto. Na podlagi tega direkcija pripravi primerjavo in preveri odstopanja. V kolikor pride do sprememb del med letom, se pripravi dopolnitev letnega programa del.

(3)Pri izvajanju javne službe morajo biti upoštevane določbe predpisov, ki urejajo vode, varstva okolja, ohranjanja narave, ribištva in lovstva, urejanja prostora in graditve objektov, ki se nanašajo na dejavnost javnih služb.

(1)Izvajalec javnih služb izvaja v primeru naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda interventne ukrepe skladno z Zakonom o vodah in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)Za javne službe, ki se izvajajo na podlagi koncesije, se v koncesijski pogodbi podrobneje uredi tudi možnost opravljanja določenih del in storitev v primeru sanacije posledic naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda in izrednega onesnaženja voda kot posledici naravne ali druge nesreče skladno Zakonom o vodah in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(3)Če to terja obseg posledic naravne ali druge nesreče, zaradi katerega koncesionar ne more v celoti izvesti potrebnih interventnih ukrepov ali določenih del in storitev v primeru sanacije posledic naravne nesreče, lahko koncedent naroči izvedbo dela in storitve iz prejšnjega odstavka koncesionarjem, ki imajo koncesijo na drugih območjih iz 5. člena te uredbe.

(4)Koncedent lahko direktno naroči izvedbo interventnih ali sanacijskih del iz prejšnjega odstavka drugim koncesionarjem v primeru, ko obseg dela za 30% presega višino letnih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe na območju koncesije, kjer je prišlo do naravne nesreče zaradi škodljivega delovanja voda.

(5)Naloge, dela in storitve iz tega člena se koncesionarju plačajo po pogodbi, po cenah, določenih v koncesijski pogodbi skladno z 22. členom te uredbe.

(1)Javne službe po tej uredbi se financirajo iz proračuna Republike Slovenije in drugih sredstev.

(2)Posamezna dela in gradnje v okviru javne službe lahko sofinancira lokalna skupnost ali druga pravna oziroma fizična oseba, če to ne ovira ali preprečuje izvajanja javne službe ali splošne rabe vodnega javnega dobra. Navedena financiranja morajo biti vključena v letni program dela, opredeljenem v 9. členu te uredbe.

(3)Za pridobitev in izvajanje koncesije po tej uredbi se ne plačuje koncesijska dajatev.

(1)Predmet posamezne koncesije iz drugega odstavka 6. člena te uredbe je izvajanje javne službe na območjih, opredeljenih v drugem odstavku 5. člena te uredbe. Izjeme so opredeljene v tretjem in četrtem odstavku 6. člena te uredbe.

(2)Predmet koncesije iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe je izvajanje del in storitev čiščenja gladine celinskih voda ter preprečevanja onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda iz okvira javne službe na celotnem območju Republike Slovenje.

(3)Na območju, opredeljenem v četrtem odstavku 6. člena te uredbe, izvaja javno službo javno podjetje v skladu s predpisi, ki opredeljujejo pogoje za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save in način izvajanja javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja Spodnje Save.

(4)Na posameznem območju koncesije se podeli za obseg izvajanja javne službe iz prejšnjih odstavkov ena koncesija enemu koncesionarju.

(5)Isti koncesionar lahko pridobi več koncesij iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(6)V času trajanja koncesije za posamezno območje koncesije iz prvega in drugega odstavka tega člena ni dovoljeno podeliti druge koncesije po tej uredbi, razen v kolikor se druga koncesija podeli pred prenehanjem koncesijskega razmerja prejšnje koncesije zaradi zagotovitve nepretrganega izvajanja javne službe tako, da novi koncesionar začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji koncesionar.

(1)Koncesija po tej uredbi se podeli za sedem let (rok koncesije).

(2)Rok koncesije začne teči z dnem, določenem v koncesijski pogodbi. Če v koncesijski pogodbi ni določen začetek teka roka koncesije, začne ta rok teči naslednji dan po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(3)Rok koncesije poteče s potekom istega dneva v istem mesecu v sedmem letu od dneva začetka teka roka koncesije.

(1)Koncesionar lahko v roku koncesije opravlja druge dejavnosti, kolikor to ne ovira izvajanja nalog, ukrepov, del in storitev, ki so predmet koncesije.

(2)Če koncesionar izvaja druge dejavnosti, mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z zakonom, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti, in predpisi, izdanimi za izvrševanje takega zakona.

(1)Koncesija po tej uredbi se podeli v postopku sklenitve javnonaročniškega javno‑zasebnega partnerstva po 27. členu Zakona o javno‑zasebnem partnerstvu.

(2)Odločitev o izbiri koncesionarja v postopku oddaje javnega naročila po drugem odstavku 27. člena Zakona o javno‑zasebnem partnerstvu in odločbo o podelitvi koncesije po četrtem odstavku 27. člena Zakona o javno‑zasebnem partnerstvu sprejme oziroma izda vlada, postopek podelitve koncesije pa vodi ministrstvo.

(3)Strokovno komisijo imenuje minister skladno z 52. členom Zakona o javno‑zasebnem partnerstvu.

(4)V razpisni dokumentaciji se za posamezno koncesijo določi predviden okvirni obseg posameznih vrst del in storitev javne službe v roku koncesije.

(5)(črtan).

(1)Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: a)  glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti mora biti kandidat registriran za dejavnost gradnje vodnih objektov (za osebe, registrirane v Republiki Sloveniji, za dejavnost 42.910 Gradnja vodnih objektov iz priloge 1 Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08)) ali vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici Evropske unije, v kateri ima sedež; b)  glede tehnične sposobnosti:

-  kandidat mora razpolagati s splošno in specialno opremo najmanj v obsegu, kot je to potrebno za izvajanje javnih služb na posameznem območju koncesije;

-  kandidat mora razpolagati z informacijsko in programsko opremo za izvajanje javnih služb na posameznem območju koncesije;

-  kandidat mora razpolagati z ustreznimi poslovnimi prostori, ki omogočajo izvajanje javnih služb po tej uredbi; c)  glede kadrovske sposobnosti:

-  kandidat mora imeti v delovnem razmerju s polnim delovnim časom strokovne in operativne delavce z delovnimi izkušnjami s področja izvajanja javnih služb urejanja voda. Število delavcev iz te točke ter njihova potrebna izobrazba in delovne izkušnje se za posamezno območje koncesije določijo v razpisni dokumentaciji;

-  kandidat je moral v zadnjih najmanj petih letih pred objavo javnega razpisa po tej uredbi kakovostno in pravočasno izvesti vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi, vodnih ali priobalnih zemljiščih, vsako v vrednosti najmanj 8.000 eurov brez DDV. Število zahtevanih referenčnih del, število različnih delovišč in starost referenc se za posamezno območje koncesije določijo v razpisni dokumentaciji. Za objekte vodne infrastrukture štejejo objekti iz priloge Pravilnika o določitvi vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 46/05);

-  kandidat je moral v zadnjih najmanj petih letih pred objavo javnega razpisa po tej uredbi kakovostno in v okviru projektne in druge dokumentacije pravočasno v okviru pogodbenih rokov izvesti ukrepe zaradi onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč v skupni vrednosti, ki je za območje koncesije iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe določena v razpisni dokumentaciji; č)  glede ekonomskega in finančnega položaja:

-  kandidat v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega razpisa po tej uredbi ni imel blokiranega nobenega od svojih transakcijskih računov;

-  kandidat mora imeti v zadnjih petih zaključenih poslovnih letih pred objavo javnega razpisa najnižji letni promet najmanj v višini, ki je za posamezno območje koncesije določena v razpisni dokumentaciji.

(2)Oprema iz prve in druge alineje točke b) prejšnjega odstavka in poslovni prostori, strojne baze – obrati, deponije in drugi skladiščni prostori iz tretje alineje točke b) prejšnjega odstavka se za posamezno območje določijo v razpisni dokumentaciji.

(3)Pogoje iz točke a), b) in č) ter prve alineje točke c) prvega odstavka tega člena mora izpolnjevati koncesionar tudi ves čas trajanja koncesije.

(4)Način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena se določi v razpisni dokumentaciji.

(5)Kandidata se mora iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja izključiti, če se pri preverjanju ugotovi obstoj razlogov za izključitev iz 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju) ali če lahko koncedent izkaže kršitev izpolnjevanja obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Evropske unije, predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava. Seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij določa Priloga X Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1).

(1)Vlogo za koncesijo (v nadaljnjem besedilu: vloga) lahko predloži tudi konzorcij. Ista pravna ali fizična oseba lahko sodeluje kot član konzorcija le pri eni skupni vlogi. Če ista pravna ali fizična oseba sodeluje na več vlogah, je vsaka taka vloga nepravilna.

(2)Kadar predloži skupno vlogo konzorcij, mora biti vlogi priložena sklenjena pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem koncesije, iz katere mora biti razvidno najmanj:

-       kdo so člani konzorcija ter datum vstopa in izstopa posameznega člana iz konzorcija;

-       ime vodilnega člana konzorcija ali drug podatek, s pomočjo katerega lahko sporočila v zvezi z izvajanjem koncesije koncedent pošilja le eni osebi z učinkom za vse člane konzorcija;

-       ureditev medsebojnih pravic in obveznosti med člani konzorcija v zvezi z izvajanjem koncesije;

-       medsebojna zaveza članov konzorcija, da za obveznosti koncesionarja po koncesijski pogodbi odgovarjajo solidarno.

(3)V primeru skupne vloge članov konzorcija morajo pogoje iz točke a. in prve do četrte alinee točke e. prvega odstavka prejšnjega člena izpolnjevati vse osebe, ki so vložile tako vlogo, ostale pogoje pa lahko izkazujejo skupaj člani konzorcija, navedeni v vlogi.

(4)(črtan).

(1)Merila za izbiro koncesionarja so naslednja:

-       najnižje izhodiščne cene za strojne storitve, transportna sredstva, transportne razdalje in osnove za plače;

-       tehnična opremljenost in razpolaganje s strojnimi bazami – obrati, deponijami in drugimi skladiščnimi prostori;

-       kadrovska sposobnost.

(2)Vrste postavk izhodiščnih cen in osnov za plače iz prve alinee prejšnjega odstavka in njihove relativne uteži se določijo v razpisni dokumentaciji. Število točk za posamezno postavko se določi tako, da najnižja cena v okviru postavke prinese največje možno število točk, ostale ponujene cene pa nižje število točk sorazmerno s tem, koliko so višje od najnižje ponujene cene. Merilo za izbiro po tem odstavku je vsota točk posameznih postavk.

(3)Merilo boljša tehnična opremljenost in boljše razpolaganje s strojnimi bazami – obrati, deponijami in drugimi skladiščnimi prostori iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na obseg in okoljsko sprejemljivost določene vrste tehnične opremljenosti in prostorov, strojnih baz – obratov, deponij in drugih skladiščnih prostorov, s katerimi razpolaga kandidat za koncesijo za izvajanje del rednega vzdrževanja na posameznem območju koncesije in za katere se obveže, da jih bo dejansko uporabljal na posameznem območju koncesije. Glede obsega se upoštevajo le oprema in prostori, ki presegajo minimalno tehnično opremljenost iz točke b. prvega odstavka 16. člena te uredbe, glede boljše okoljske sprejemljivosti pa tudi oprema, ki spada v okvir minimalne tehnične opremljenosti. Višje število točk prejme kandidat za koncesijo, ki ponudi več tehnične opreme in prostorov ter okoljsko bolj sprejemljivo tehnično opremo. Vrsta tehnične opreme in način ugotavljanja njene okoljske sprejemljivosti, opisi strojnih baz – obratov, deponij in drugih skladiščnih prostorov ter število točk, s katerimi se to merilo ovrednoti, se določi v razpisni dokumentaciji.

(4)Merilo boljša kadrovska usposobljenost iz tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotavlja glede na število strokovnih in operativnih delavcev, ki so v rednem delovnem razmerju pri kandidatu in njihovo strokovno usposobljenostjo ter osebnih referenc in za katere se obveže, da bodo dejansko delali na posameznem območju koncesije. Upoštevajo se le zaposleni delavci, ki presegajo minimalne kadrovske pogoje iz točke c. prvega odstavka 16. člena te uredbe. Višje število točk prejme kandidat za koncesijo, ki ima več in bolj usposobljene delavce. Število in usposobljenost delavcev in število točk, s katerimi se ovrednoti, se določi v razpisni dokumentaciji.

(5)Število točk posamezne vloge se določi tako, da se število točk po vseh merilih posamezne vloge sešteje, pri čemer število točk pri posameznem merilu ne sme presegati najvišjega števila točk posameznega merila v skupnem številu točk, kot je določeno v prvem odstavku tega člena.

(6)Najugodnejša je vloga z najvišjim seštevkom iz prejšnjega odstavka.

(1)Po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije sklene koncedent z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo za vsako območje posebej.

(2)(črtan).

(3)(črtan).

(4)(črtan).

(1)S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo, tveganja, ki jih nosi posamezna pogodbena stranka, in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.

(2)V koncesijski pogodbi so določeni tudi pogoji glede poročanja koncesionarjev o izvedenih delih in za to porabljenih sredstvih. Specifikacija porabe sredstev mora biti opredeljena tako na ravni posameznega vodnega objekta kot tudi na ravni celotnega območja, na katerem se izvaja javna služba. Poročilo o porabi sredstev je javno dostopno.

(3)V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti koncesionarja.

(4)V koncesijski pogodbi se za posamezno koncesijo določi predviden okvirni obseg posameznih vrst del in storitev javne službe v roku koncesije.

(5)Na podlagi koncesijske pogodbe in v skladu z letnim programom dela sklepata koncedent in koncesionar po šestem odstavku 48. člena Zakona o javnem naročanju letne, po potrebi pa tudi druge pogodbe za izvedbo posameznih del v okviru javne službe po cenah, določenih v koncesijski pogodbi. Letne in druge izvedbene pogodbe v imenu koncedenta sklene predstojnik direkcije.

(1)Cene del in storitev koncesionarja se izračunajo na podlagi izhodiščnih cen strojnih in transportnih storitev ter osnov za stroške dela iz drugega odstavka 18. člena te uredbe, kot so določene v koncesijski pogodbi na podlagi najugodnejše ponudbe, ter standardiziranih opisov in normativov za vodnogospodarska dela, upoštevaje kalkulativne dele iz teh opisov in normativov.

(2)Standardizirani opisi in normativi za vodnogospodarska dela so sestavni del koncesijske pogodbe in se v teku pogodbe ne smejo spreminjati, razen če pride pri posameznih delih do bistvenih sprememb v tehnologiji izvajanja del in če s tem soglašata obe strani.

(3)Izhodiščne cene in urne postavke iz prvega odstavka tega člena se lahko spremenijo le, če se cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki jih objavi Statistični urad Republike Slovenije, na letni ravni spremenijo za več kot 2%, pri čemer sprememba izhodiščnih cen in urnih postavk ne sme presegati 80% spremembe cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. Osnove za plače iz prvega odstavka tega člena se lahko spremenijo, če se zaradi spremembe kolektivne pogodbe, ki velja za gradbeništvo, spremenijo elementi za obračun plač tako, da se koncesionarju strošek za plače poveča za več kot 2%.

(4)(črtan).

Koncesionar mora za vsako leto za obseg in vrednost del, opredeljenih v letni pogodbi iz petega odstavka 20. člena te uredbe, najpozneje v 30 dneh po sklenitvi letne pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv unovčljivo bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje zavarovalnice za dobro izvedbo del v višini največ 10 % letne vrednosti del (z DDV) in v trajanju še eno leto po dokončanih delih. Vrsta in višina zavarovanja se določita v razpisni dokumentaciji.

(1)Najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe mora koncesionar skleniti zavarovanje za škodo, ki bi jo z izvajanjem javne službe povzročil koncedentu ali tretji osebi.

(2)Podrobneje se uredi obveznost zavarovanja odgovornosti koncesionarja v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem vlade. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.

(2)Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na zahtevo odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.

(3)Vlada lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos v primeru, da:

-       prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije;

-       je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 31. člena te uredbe;

-       ni zagotovljeno, da bo odstopnik koncesije predal prevzemniku koncesije vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem javne službe, ki jo ima;

-       če obstojijo druge okoliščine, zaradi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da prevzemnik koncesije ne bo pravilno in učinkovito izpolnjeval koncesije.

(4)Če se na prevzemnika koncesije prenaša koncesijska pogodba, ki je sklenjena s projektnim podjetjem ali s člani konzorcija, je potrebno pred dovoljenjem vlade pridobiti soglasje vseh članov konzorcija.

(5)Po dokončnosti dovoljenja za prenos koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.

(1)Če koncesionar namerava oddati nekatera dela v okviru koncesije v izvajanje podizvajalcem, mora v ponudbi navesti vse podizvajalce ter dela, ki jih namerava oddati v podizvajanje, kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev, izpolnjene enotne evropske dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila po predpisih o javnem naročanju teh podizvajalcev ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. Način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz tega člena se določi v razpisni dokumentaciji.

(2)Če koncesionar odda dela v izvajanje drugemu podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora direkcija s tem predhodno soglašati, pri čemer mora koncesionar z novim podizvajalcem izpolnjevati pogoje iz te uredbe in razpisne dokumentacije.

(3)Za delo podizvajalcev je koncedentu odgovoren koncesionar, kot da bi ga opravljal sam.

Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1)Spremljanje izvajanja koncesije po tej uredbi izvaja direkcija.

(2)Koncesionar je direkciji dolžan omogočiti spremljanje izvajanja koncesije, ki ga opravlja v skladu s to uredbo in drugimi predpisi, in uradnim osebam direkcije predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotoviti sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

(3)Spremljanje izvajanja koncesije se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na območju podeljene koncesije. Na zahtevo koncedenta je koncesionar dolžan omogočiti tudi stalno spremljanje nad izvajanjem določenih del iz okvira te javne službe.

(4)Spremljanje izvajanja koncesije obsega pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, spremljanje ustreznosti uporabe sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi izvajanja dejavnosti glede obsega in časovne razporeditve izvedenih del, njihove kvalitete ter drugih značilnosti.

(5)Spremljanje izvajanja koncesije je lahko napovedano ali nenapovedano in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se opravlja v poslovnem času koncesionarja. Oseba, ki spremlja izvajanje koncesije, se izkaže s pooblastilom koncedenta in je dolžna podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost.

(6)Če direkcija pri spremljanju izvajanja koncesije ugotovi nepravilno ali nestrokovno ravnanje izvajalca javne službe, lahko predlaga vladi izdajo odločbe iz 31. člena te uredbe, ali v okviru svojih pristojnosti in nalog ukrene, kar je potrebno, da se nepravilnosti in nestrokovnosti odpravijo.

(7)Natančneje se spremljanje opredeli v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesijsko razmerje preneha:

-       zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;

-       zaradi prenehanja koncesionarja;

-       zaradi stečaja koncesionarja;

-       z odvzemom koncesije zaradi kršitev koncesionarja.

(2)Ob prenehanju koncesijskega razmerja je dolžan dotedanji koncesionar nemudoma izročiti koncedentu vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem javne službe, ki jo ima. Podrobneje se način izvajanja te obveznosti koncesionarja uredi v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesijska pogodba preneha z dnem poteka roka koncesije.

(2)Koncesijska pogodba preneha zaradi bistvene kršitve z odpovedjo pogodbi zveste stranke. Podrobneje se odpoved zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.

(3)Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe kadarkoli sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.

(1)Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.

(2)V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami 24. člena te uredbe.

(3)Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na tehnični opremi in drugih sredstvih koncesionarja, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico, določeno z 81. členom Zakona o javno‑zasebnem partnerstvu.

(4)V primeru, da je koncesionar konzorcij, zaradi prenehanja enega ali več članov konzorcija ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če lahko ostali člani konzorcija izvajajo koncesijo.

(1)Vlada z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:

-       ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo;

-       po lastni krivdi ne izvaja koncesije in zato ogrožena varnost ljudi in premoženja večje vrednosti;

-       pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;

-       če ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesije, kot to zahteva drugi odstavek 16. člena te uredbe;

-       krši določbe te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije;

-       ne ravna v skladu z navodili direkcije, ki jih izvaja v okviru spremljanja koncesije;

-       ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije.

(2)Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.

(3)Direkcija pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedla postopek odvzema koncesije.

(4)V primeru, da je koncesionar projektno podjetje ali konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija večja za kršitev koncesionarja.

(1)Če v primeru prenehanja koncesijskega razmerja ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi se javne službe nepretrgano izvajale na določenem koncesijskem območju, mora dotedanji koncesionar izvajati na tem območju te javne službe pod pogoji dotedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije oziroma najdlje za šest mesecev.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v primeru prenehanja koncesijskega razmerja in ko nova koncesija ni podeljena ali ni drugače zagotovljeno, da bi se javne službe nepretrgano izvajale na določenem koncesijskem območju, sklene pogodba z enim izmed koncesionarjev na drugem koncesijskem območju, in sicer do podelitve nove koncesije oziroma najdlje za šest mesecev. Za sklenitev pogodbe iz tega odstavka se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja javna naročila, o oddaji javnega naročila za primere, ko je okvirni sporazum sklenjen z več gospodarskimi subjekti.

(3)Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dotedanji koncesionar ne more več nadaljevati izvajanja javne službe (npr. odvzem koncesije, stečaj koncesionarja), se ravna v skladu s prejšnjim odstavkom.

Ministrstvo mora objaviti javni razpis za podelitev koncesij najkasneje tri mesece po uveljavitvi te uredbe.

(1)Gospodarska družba, ki ima ob uveljavitvi te uredbe sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje javne službe na posameznem območju koncesije oziroma veljaven aneks za koledarsko leto, v katerem stopi v veljavo ta uredba, opravlja delo po tej pogodbi oziroma aneksu do 31. december 2013. Ta določba se ne uporablja za primer, da je za posamezno območje izbran isti koncesionar, ki ne podpiše koncesijske pogodbe v roku, določenem z odločbo o podelitvi koncesije.

(2)V aneksu, s katerim se po prejšnjem odstavku podaljša veljavnost koncesijske pogodbe, se določi, da mora dosedanji koncesionar izročiti koncedentu vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem javne službe, ki jo ima.

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati Uredba o načinu opravljanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Uradni list. RS, št. 42/03, 121/04 in 67/05) in Uredba o koncesiji za opravljanje obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda (Uradni list RS, št. 42/03, 121/04 in 67/05).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga: Območja, za katera se podeli koncesija za javne službe urejanja voda