21. člen

(1)V načrtu se lahko določijo območja morskih voda, kjer dobrega okoljskega stanja morskih voda ni mogoče uresničiti (v nadaljnjem besedilu: območja izjem) s sprejetimi ukrepi v celoti, kakor to določa načrt zaradi:

-        ukrepanja ali ne ukrepanja, za katerega Republika Slovenija ni odgovorna;

-        naravnih vzrokov, kot so vremenski pojavi, potresi, podnebne spremembe in z njimi povezani pojavi;

-        višje sile;

-        sprememb fizičnih značilnosti morskih voda, vključno s kakršnimi koli čezmejnimi učinki, ki so jih povzročili ukrepi, sprejeti zaradi prevladujočega javnega interesa, ki so prevladali nad negativnimi vplivi na okolje;

-        naravnih razmer, ki ne dopuščajo pravočasnega izboljšanja stanja morskih voda.

(2)Območja izjem se določijo in utemeljijo v programu ukrepov v skladu z 12. členom te uredbe, pri čemer je treba obravnavati tudi posledice za države članice EU v morski regiji ali podregiji.

(3)Za območja izjem, določenih zaradi razlogov iz četrte alinee prvega odstavka tega člena je treba zagotoviti, da spremembe ali menjave fizičnih značilnosti morskih voda, vključno s kakršnimi koli čezmejnimi učinki, trajno ne izključujejo ali ogrožajo doseganja dobrega okoljskega stanja na ravni morske regije ali podregije iz 4. člena te uredbe ali v morskih vodah drugih držav članic EU.

(4)Za nadaljevanje prizadevanj za doseganje okoljskih ciljnih vrednosti na območju izjem, s katerimi se preprečuje nadaljnje poslabševanje stanja in ublažitev škodljivega vpliva v morskih vodah v morski regiji in podregiji iz 4. člena te uredbe, je treba določiti začasne ukrepe in jih, če je to primerno in izvedljivo, vključiti v program ukrepov iz 12. člena te uredbe.