53. člen

(1)Kretnice so naprave, ki omogočajo neprekinjeni prevoz vlakov ali posameznih železniških vozil z enega na drugi tir brez zaustavljanja. Kretnica sestoji iz menjala, srednjega dela in srčišča oziroma križišča. Začetek kretnice je stik pred vrhom ostric. V sredini kretnice se sekata tangenti na os glavnega in odklonskega tira na koncu kretnice oziroma na koncu odklonskega loka. Konec kretnice je prvi stik za srcem kretnice. Kot kretnice je kot, ki ga oklepata os glavnega tira z osjo odklonskega tira na koncu kretnice oziroma na koncu odklonskega loka. Polmer kretnice je polmer krožnega loka odklonskega tira kretnice. Sestavni deli enojne kretnice so prikazani na naslednji sliki: Slika 20: Enojna kretnica Slika 21: Sestavni deli enojne kretnice

(2)Kretnica je enolično določena z:

-        vrsto kretnice (enojna navadna, enojna navadna ločna, dvostranska, simetrična, križiščna, krivinska s krožnimi loki ali oblike klotoide);

-        obliko tirnic, iz katerih je sestavljena;

-        polmerom kretnice;

-        kotom kretnice (izraženim s tangensom ali s stopinjami) in

-        smerjo kretnice (leva desna). Enojna navadna kretnica je kretnica, pri kateri se lok odklonskega tira konča pred srcem kretnice. Najbolj pogoste oblike te kretnice so prikazane v preglednici v nadaljevanju. Vse mere so podane v metrih. Geometrija kretnice Kretnica lt lpr b lk rnk s Enojna navadna kretnica z ravnim srcem     49 E-200-6º 10,482 6,390 16,872 27,354 1,766   49 E-180-7º 8,969 6,302 15,271 24,240 1,864   49 E-190-1:9 54 E- 10,523 6,092 16,615 27,138 1,838 4,051 3,940 49 E-300-1:14 10,701 13,836 24,537 35,238 1,749 6,602 54 E-300-1:14 60 E- 10,701 16,407 27,108 37,809 1,933 5,125 49 E-500-1:14 17,834 6,703 24,537 42,371 1,749 6,602 54 E-500-1:14 60 E- 17,834 9,274 27,108 44,942 1,933 5,125 49 E-760-1:18,5 60 E- 20,526 11,883 32,409 52,935 1,755 4,037 9,920 Geometrija kretnice Kretnica lt lpr b lk rnk s Enojna navadna kretnica z ravnim srcem 49 E-200-6º 10,482 6,390 16,872 27,354 1,766 49 E-180-7º 8,969 6,302 15,271 24,240 1,864 49 E-190-1:9 54 E- 10,523 6,092 16,615 27,138 1,838 4,051 3,940 49 E-300-1:14 10,701 13,836 24,537 35,238 1,749 6,602 54 E-300-1:14 60 E- 10,701 16,407 27,108 37,809 1,933 5,125 49 E-500-1:14 17,834 6,703 24,537 42,371 1,749 6,602 54 E-500-1:14 60 E- 17,834 9,274 27,108 44,942 1,933 5,125 49 E-760-1:18,5 60 E- 20,526 11,883 32,409 52,935 1,755 4,037 9,920 Tabela 19: Mere enojnih navadnih kretnic Enojna navadna ločna kretnica je kretnica, pri kateri poteka lok odklonskega tira preko srca kretnice. Najbolj pogoste oblike te kretnice so prikazane v preglednici v nadaljevanju. Vse mere so podane v metrih. Geometrija kretnice Kretnica lt lpr b lk rnk s Enojna navadna ločna kretnica (radij poteka po celi dolžini kretnice)     49 E-200-7º30’ 13,108     26,217 1,715   49 E- 54 E-300-1:9 60 E- 16,615     33,230 1,838 4,051 3,940 3,940 49 E- 54 E-500-1:12 60 E- 20,797     33,230 1,838 4,051 3,940 3,940 49 E-760-1:14 60 E- 27,108     54,216 1,933 4,037 5,125 49 E-1200-1:18,5 60 E- 32,409     64,818 1,750 9,217 9,920 Geometrija kretnice Kretnica lt lpr b lk rnk s Enojna navadna ločna kretnica (radij poteka po celi dolžini kretnice) 49 E-200-7º30’ 13,108 26,217 1,715 49 E- 54 E-300-1:9 60 E- 16,615 33,230 1,838 4,051 3,940 3,940 49 E- 54 E-500-1:12 60 E- 20,797 33,230 1,838 4,051 3,940 3,940 49 E-760-1:14 60 E- 27,108 54,216 1,933 4,037 5,125 49 E-1200-1:18,5 60 E- 32,409 64,818 1,750 9,217 9,920 Tabela 20: Mere enojnih ločnih kretnic Oznaka enojne navadne ali ločne kretnice npr. 49 E-300-1:9 D pomeni, da je kretnica sestavljena iz tirnic sistema 49 E, da je njen polmer 300 m, da je tangens kota kretnice 1:9 in da je kretnica desna. Enojna dvostranska kretnica je tista enojna kretnica, pri kateri je glavni tir ukrivljen v levo ali desno, odklonski tir pa v nasprotno smer. Te kretnice so prav tako leve ali desne, odvisno od tega, na katero stran se odvaja odklonski tir. Na slovenskem železniškem omrežju je v uporabi kretnica s koti 2º + 4º = 6º, obstaja pa še kretnica s koti 2º + 5º = 7º. Te kretnice imajo torej enake odklonske kote kot standardizirane enojne navadne kretnice. Iz tega izhaja, da so menjala in srčišča enaka kot pri enojnih navadnih kretnicah. Razlika je edino v srednjem delu kretnic. Vsaka enojna navadna kretnica se lahko predela v dvostransko in vsaka dvostranska v navadno kretnico, če se ustrezno spremeni srednji del kretnice. Ta vrsta kretnic se prvenstveno uporablja za izdelavo skrajšanih matičnih tirov kretniških lir pod kotom 10º na ranžirnih, tovornih in tehničnih postajah. Najbolj pogosti obliki te kretnice sta prikazani v preglednici v nadaljevanju. Vse mere so podane v metrih. Enojna simetrična ločna kretnica je kretnica, pri kateri sta oba kretniška tira ukrivljena z enakim radijem in oba potekata po celotni dolžini kretnice. Navedena vrsta kretnic se uporablja na ranžirnih postajah in na splošno povsod tam, kjer se morata dva tira odcepiti na čim krajši dolžini. Značilnost te kretnice je, ker gre za ločno kretnico, da je srce ukrivljeno na obeh straneh z radijem 215 m. Najbolj pogosta oblika te kretnice je prikazana v preglednici v nadaljevanju. Vse mere so podane v metrih. Geometrija kretnice Kretnica lt lpr b lk rnk s Enojna simetrična ločna kretnica 49 E-215-1:4,8 54 E- 11,050     22,100 2,266 Geometrija kretnice Kretnica lt lpr b lk rnk s Enojna simetrična ločna kretnica 49 E-215-1:4,8 54 E- 11,050 22,100 2,266 Tabela 22: Mere enojne simetrične ločne kretnice Križiščne kretnice, ki se delijo na enojne in dvojne, omogočajo križanje voznih poti v istem nivoju in prehod iz enega na drugi tir samo na eni strani (enojna) ali na obeh (dvojna).

(3)Standardne kretnice so kretnice oblike 60 E, 54 E in 49 E na lesenih, betonskih ali pragih iz sintetičnega lesa oziroma na tipu zgornjega ustroja brez tirne grede (toga podlaga - betonska plošča, asfaltni sloj). Definicije, zahteve za projektiranje geometrije kretnic, zahteve za interakcijo kolo/tirnica, postavljalne naprave in kontrola lege ostrice, kretniška menjala, kretniška srca, premična kretniška srca ter kretniški sklopi so vsebovani v SIST EN 13232-1 do SIST EN 13232-7 in SIST EN 13232-9, TSI-Infrastruktura ter TS-Z.

(4)Kretnica mora biti take konstrukcije, da je omogočen prerez kretnice z vozilom, ki pelje po ostrici v smeri, ki zanj ni postavljena. Kretnica se pri tem do hitrosti, ki jo določi upravljavec v svojem sistemu varnega upravljanja, ne sme poškodovati.

(5)Določila, ki veljajo za kretnice, se ustrezno uporabljajo tudi za tirna križišča.