Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje–RTP Vič

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 - ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 - ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje-RTP Vič (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Državni prostorski načrt je v marcu 2010 pod številko projekta 5130 izdelal LUZ, d.d., Ljubljana.

(1)Ta uredba določa prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, območje državnega prostorskega načrta, zahteve glede namembnosti posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, zahteve za priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, zahteve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zahteve za varovanje zdravja ljudi ter kakovosti bivalnega in delovnega okolja, postopnost izvedbe prostorske ureditve, druge zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustne odmike.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Ljubljana in Občini Škofljica.

(1)Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, so:

-        gradnja nadzemnega dela daljnovoda (v nadaljnjem besedilu: nadzemni vod): postavitev stebrov in napenjanje vodnikov, ureditev ozemljitev in telekomunikacijskih povezav;

-        gradnja podzemnega dela daljnovoda (v nadaljnjem besedilu: podzemni vod): gradnja kabelske kanalizacije in pripadajočih jaškov, polaganje kablov, ureditev spojk, ureditev ozemljitev in optičnih telekomunikacijskih povezav;

-        ureditev dostopnih poti ter preureditve obstoječih infrastrukturnih vodov, ki jih načrtovani daljnovod križa;

-        krajinske ureditve: ureditev gozdnega roba, nadomestna zasaditev vegetacije.

(2)Državni prostorski načrt ureja tudi rušitev obstoječega daljnovodnega stebra, rušitev obstoječih enostavnih in nezahtevnih objektov, odstranitev vegetacije ter ureditev površin po gradnji daljnovoda.

(3)Poleg načrtovanih prostorskih ureditev, ki so povezane z daljnovodom, je v območju državnega prostorskega načrta na Studencu načrtovana tudi gradnja kanalizacijskega zadrževalnega kanala Fužine-Zalog.

(1)Območje državnega prostorskega načrta zajema površine, potrebne za gradnjo in obratovanje daljnovoda z vsemi pripadajočimi krajinskimi in infrastrukturnimi ureditvami, odstranitvami vegetacije in rušitvami objektov ter zadrževalnega kanala Fužine-Zalog znotraj območja državnega prostorskega načrta.

(2)Območje državnega prostorskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel:

1.območje varovalnega pasu nadzemnega voda:

-  k. o. Bizovik (1733): 695, 697, 698, 699, 700, 701/1, 702, 721, 1049/3, 1050/2;

-  k. o. Dobrunje (1773): 1458, 1459/1, 1472, 1499/1, 1501, 1502/2, 1505, 1512, 1567, 1568, 1570, 1571, 1572, 1573, 1574, 1575, 1576, 1577, 1578, 1807;

-  k. o. Karlovško predmestje (1695): 246/16, 246/17, 246/18, 246/19, 246/20, 246/62, 246/71, 246/74, 246/85, 246/98, 246/109, 246/110, 246/121, 246/122, 246/133, 246/134, 246/145, 246/154, 246/155, 246/186, 247/1, 247/2, 247/3, 247/4, 247/5, 248/7, 248/13, 248/14, 248/15, 248/16, 248/17, 248/18, 248/19, 248/20, 248/21, 248/22, 248/23, 248/24, 248/25, 248/26, 248/67, 248/68, 248/77, 248/88, 248/89, 248/95, 248/96, 248/101, 248/113, 248/116, 248/124, 350/203, 350/204, 350/205, 350/239, 350/691, 350/694, 350/695, 350/701, 350/704, 350/705, 350/706, 350/707, 350/708, 350/713, 536/59, 536/69, 536/70, 536/71, 547/4, 548/3, 550/4, 551/5, 552/6, 553/2, 554/2, 555/2, 556/2, 557/2, 558/2, 559/2, 560/2, 562/2, 562/6, 562/7, 563/1, 564/3, 565/3, 565/4, 566/2, 567/2, 567/3, 569/1, 569/10, 571/2, 571/3, 572/2, 572/3, 573/2, 574/2, 575/2, 576/2, 576/4, 577/1, 577/4, 578/2, 579/2, 580/2, 581/2, 582/2, 582/4, 583/1, 584/2, 584/4, 585/2, 586/5, 586/7, 587/6, 587/9, 588/2, 588/5, 589/2, 589/5, 590/2, 591/2, 591/3, 591/10, 592/4, 592/6, 592/7, 592/10, 592/14, 592/16, 592/18, 592/19, 592/21, 592/23, 592/24, 592/25, 592/26, 592/35, 592/40, 592/41, 592/43, 592/44, 592/45, 592/46, 592/47, 592/48, 592/49, 592/50, 592/54, 592/55, 592/56, 592/57, 592/58, 592/59, 592/60, 592/61, 592/62, 592/63, 592/64, 592/65, 592/66, 592/67, 592/69, 594/6, 626/36, 626/41, 627/8, 627/33, 627/34, 635/1, 635/13;

-  k. o. Rudnik (1696): 51/1, 51/3, 211/2, 211/4, 211/6, 215/1, 215/2, 215/3, 216/1, 216/5, 216/14, 227/1, 227/3, 227/7, 228/3, 229/3, 230/1, 230/5, 230/6, 230/7, 231/1, 231/4, 232/1, 232/2, 233/1, 233/2, 306/2, 307, 308/1, 311/1, 311/3, 316/4, 317/1, 317/2, 317/3, 317/4, 317/5, 317/6, 318/1, 318/2, 318/3, 318/4, 318/5, 318/6, 322/4, 322/5, 322/6, 323/1, 323/2, 323/3,1616, 1617, 1618/1, 1618/2, 1619/1, 1619/2, 1619/3, 1620/2, 1620/3, 1621/1, 1621/2, 1621/3, 1621/5, 1628/1, 1628/2, 1631/1, 1631/2, 1631/3, 1631/4, 1631/5, 1631/6, 1632/1, 1632/3, 1633/5, 1633/6, 1633/7, 1633/8, 1633/10, 1650/3, 1650/4, 1650/5, 1652/5, 1656/3, 1656/5, 1656/6, 1656/10, 1657/3, 1658/4, 1659/3, 1659/7, 1659/9, 2270/2, 2304/5, 2327/1, 2334/1;

-  k. o. Trnovsko predmestje (1722): 515/1, 517/1, 517/2, 517/3, 517/4, 517/5, 517/6, 664/1, 664/2, 730/2, 730/3, 730/4, 730/5, 730/20, 1799/2, 799/6, 1699/5, 1699/6, 1747, 1753;

2.območje varovalnega pasu podzemnega voda:

-  k. o. Bizovik (1733): 1/2, 1/26, 1/27, 1072/1;

-  k. o. Dobrunje (1773): 963/1, 963/2, 963/4, 963/13, 963/15, 970/3, 970/4, 980/2, 980/3, 993/1, 993/2, 993/3, 998/1, 998/2, 1005/2, 1011/2, 1011/3, 1018/3, 1018/5, 1018/6, 1023/5, 1032/1, 1036/1, 1036/3, 1043/2, 1043/4, 1043/6, 1046/2, 1046/4, 1053/1, 1056/1, 1056/2, 1081/3, 1081/5, 1081/6, 1082/3, 1082/5, 1082/6, 1082/7, 1085/3, 1086/1, 1089/1, 1090/1, 1093/1, 1094/1, 1097/1, 1098/1, 1099/1, 1101/2, 1102/2, 1104/1, 1106/2, 1106/3, 1106/4, 1109/2, 1109/3, 1109/4, 1111/1, 1111/3, 1111/4, 1459/2, 1468/1, 1468/3, 1468/6, 1469/1, 1469/15, 1469/16, 1469/4, 1469/5, 1472, 1499/1, 1834/4, 1834/7, 1840/12, 1840/13, 1840/14, 1841/1, 1842/1, 1842/2, 1842/6, 1859/3, 1859/9, 1947/3, 1947/4;

-  k. o. Karlovško predmestje (1695): 539/6, 539/7, 539/10, 539/11, 539/12, 539/13, 541/10, 541/18, 541/21, 542/3, 542/13, 542/14, 542/23, 543/2, 543/15, 543/16, 543/17, 543/19, 543/20, 544/2, 544/8, 544/12, 545/1, 545/2, 546/1, 547/1, 548/1, 548/2, 548/3, 549/1, 549/2, 623/8, 623/13, 633/8, 667/2, 667/4;

-  k. o. Slape (1772): 315/1, 315/22, 316/1, 316/3, 316/6, 316/8, 317/1, 317/2, 317/5, 317/6, 317/8, 317/13, 317/14, 317/16, 317/18, 317/19, 318/6, 318/7, 325/1, 325/9, 325/10, 492/1, 493/1, 493/2, 505/4, 506/1, 511/1, 511/3, 511/5, 512/1, 512/4, 512/5, 512/6, 513/1, 513/2, 513/3, 514/2, 514/5, 515/1, 515/6, 515/8, 516/2, 516/3, 516/4, 516/5, 516/6, 516/7, 516/8, 516/9, 541/10, 541/11, 541/2, 983/1, 983/2, 1107/1, 1107/3, 1109/6, 1109/11, 1109/12, 1109/13, 1110/1, 1110/11, 1110/12, 1111/1, 1111/9, 1111/10, 1112/1, 1113/1, 1113/2, 1113/5, 1116/1, 1117/2, 1118/1, 1119/1, 1120/2, 1123/1, 1127/1, 1127/3, 1127/4, 1128/1, 1143/13, 1143/14, 1143/15, 1143/16, 1143/17, 1525/8, 1526/4, 1530/40, 1530/44, 1533/1, 1537;

-  k. o. Trnovsko predmestje (1722): 792/4, 792/5, 799/2, 799/6, 799/7, 800/2, 800/3, 800/4, 809/2, 812/2, 841/4, 841/5, 841/9, 841/13, 841/17, 841/19, 841/23, 841/24, 841/25, 841/26, 885/4, 885/8, 888/6, 888/7, 890/22, 890/23, 890/4, 890/8, 894/115, 894/116, 894/117, 894/118, 894/119, 894/120, 894/121, 894/122, 894/124, 894/125, 894/128, 896/6, 896/96, 897/16, 897/2, 897/4, 897/5, 897/17, 897/18, 897/19, 897/20, 897/21, 897/22, 897/23, 898/16, 898/19, 898/26, 982/15, 986/2, 987/2, 987/3, 988/2, 988/3, 989/2, 989/3, 990/1, 990/2, 990/11, 990/12, 991/9, 992/9, 993/5, 995/7, 995/8, 995/16, 995/17, 995/25, 996/5, 996/6, 996/7, 996/14, 996/15, 996/16, 997/4, 997/5, 997/6, 998/4, 998/5, 999/4, 999/5, 999/6, 1515, 1700/1, 1700/8, 1706/2, 1709/8, 1709/9, 1709/14, 1709/15, 1709/23, 1754, 1755, 1756, 1758, 1759, 1760;

-  k. o. Zadobrova (1771): 383/1, 384/2, 622/1, 622/2, 622/3, 622/4, 622/5, 622/6, 622/7, 623/1, 623/2, 623/3, 623/5, 623/6, 623/7, 623/10, 623/11, 624/10, 624/9, 1455/4, 1455/6, 1455/7, 1455/9, 1456/7, 1459/4, 1459/9;

3.območje selektivne odstranitve vegetacije:

-  k. o. Bizovik (1733): 695, 697, 699, 700, 701/1, 702, 721, 1050/2;

-  k. o. Dobrunje (1773): 1458, 1459/1, 1472, 1499/1, 1501, 1502/2, 1505, 1512, 1513, 1566, 1567, 1568, 1570, 1571, 1572, 1573, 1574, 1575, 1576, 1577, 1578, 1807;

-  k. o. Karlovško predmestje (1695): 248/7, 248/88, 350/706, 627/34, 627/35;

-  k. o. Rudnik (1696): 211/6, 215/1, 215/3, 216/14, 216/15, 227/1, 227/3, 227/7, 228/3, 229/3, 230/7, 306/2, 307, 308/1, 311/1, 311/3, 316/4, 317/4, 318/3, 318/4, 318/5, 323/2, 323/3, 1616, 1617, 1618/1, 1618/2, 1619/2, 1620/2, 1621/3, 1621/5, 1628/2, 1632/3, 1633/6, 1633/7, 1633/8, 1656/3, 1656/5, 1656/6, 1656/9, 1657/3, 1657/5, 1658/4, 2270/2, 2304/5;

-  k. o. Trnovsko predmestje (1722): 515/1, 664/2, 730/4, 730/5, 730/10, 730/20, 730/21, 799/2;

4.območje delovnega pasu:

-  k. o. Bizovik (1733): 1/1, 1/2, 15/1, 1041/6;

-  k. o. Dobrunje (1773): 963/1, 963/4, 970/1, 970/3, 970/4, 977/2, 980/1, 980/2, 993/1, 993/2, 998/1, 1005/2, 1043/2, 1046/2, 1046/4, 1053/1, 1053/2, 1056/1, 1056/2, 1081/3, 1081/5, 1081/6, 1082/3, 1082/5, 1082/6, 1085/3, 1086/1, 1089/1, 1090/1, 1093/1, 1094/1, 1097/1, 1098/1, 1101/1, 1101/2, 1102/2, 1104/1, 1106/2, 1109/2, 1111/1, 1112/1, 1459/2, 1468/1, 1468/6, 1469/1, 1469/15, 1469/16, 1469/5, 1472, 1834/4, 1834/7, 1841/1, 1842/1, 1842/2, 1842/3, 1859/3, 1947/3, 1947/4;

-  k. o. Karlovško predmestje (1695): 539/10, 539/11, 539/12, 539/13, 541/10, 541/13, 541/18, 542/2, 542/12, 542/13, 543/19, 543/20, 545/1, 545/2, 546/1, 547/1, 548/1, 548/2, 548/3, 549/1, 549/2, 550/1, 623/13, 633/8;

-  k. o. Slape (1772): 316/6, 317/13, 325/1, 328/4, 490/1, 491, 492/1, 493/1, 503/36, 503/37, 504/3, 504/4, 505/4, 506/1, 511/1, 511/4, 511/5, 512/1, 512/3, 512/4, 512/6, 513/2, 513/3, 514/2, 514/4, 514/5, 515/1, 515/5, 515/6, 515/8, 515/9, 516/2, 516/3, 516/4, 516/5, 516/6, 516/9, 516/10, 522/1, 541/1, 541/2, 541/9, 541/10, 541/11, 983/1, 983/2, 983/3, 1107/1, 1109/6, 1109/11, 1109/12, 1109/13, 1110/1, 1111/1, 1112/1, 1113/1, 1116/1, 1117/2, 1118/1, 1119/1, 1120/2, 1123/1, 1127/1, 1127/3, 1127/4, 1128/1, 1143/13, 1143/14, 1143/15, 1143/16, 1143/17, 1526/4, 1530/26, 1530/30, 1530/40, 1530/44, 1530/47;

-  k. o. Trnovsko predmestje (1722): 517/1, 517/2, 799/2, 799/6, 800/2, 800/3, 809/2, 812/2, 841/3, 841/4, 841/5, 841/9, 841/11, 841/12, 841/13, 841/17, 841/19, 841/23, 841/24, 841/25, 841/26, 864/17, 885/4, 885/8, 888/6, 888/7, 888/19, 890/1, 890/2, 890/4, 890/7, 890/8, 890/22, 890/23, 894/115, 894/116, 894/117, 894/118, 894/119, 894/120, 894/121, 894/122, 894/124, 894/125, 894/127, 894/128, 896/6, 896/96, 897/2, 897/4, 897/5, 897/13, 897/14, 897/16, 897/17, 897/18, 897/19, 897/20, 897/21, 897/22, 897/23, 897/24, 898/19, 898/26, 982/7, 982/15, 986/2, 987/2, 987/3, 987/4, 988/2, 988/3, 988/4, 989/2, 989/3, 989/4, 990/1, 990/2, 990/11, 990/12, 990/13, 990/19, 991/1, 991/3, 991/9, 991/10, 992/1, 992/3, 992/9, 993/1, 993/5, 993/6, 993/7, 995/1, 995/7, 995/8, 995/14, 995/15, 995/16, 995/17, 995/24, 995/25, 995/26, 995/31, 996/5, 996/7, 996/14, 996/15, 996/16, 997/4, 997/5, 997/6, 998/4, 998/5, 998/6, 999/5, 1700/1, 1700/8, 1709/7, 1709/8, 1709/9, 1709/15, 1709/16, 1709/23, 1709/24, 1754, 1755, 1756, 1757, 1758, 1759, 1760;

-  k. o. Zadobrova (1771): 377/1, 377/2, 377/4, 383/1, 384/1, 384/2, 622/1, 622/2, 622/3, 622/4, 622/5, 622/6, 622/10, 623/1,, 623/2, 623/3, 623/4, 623/5, 623/8, 623/111, 455/4, 1455/5, 1455/6, 1455/7, 1455/9, 1456/7, 1459/4, 1459/9;

5.območje dostopnih poti:

-  k. o. Bizovik (1733): 546, 695, 700, 701/1, 702, 704, 705, 1050/2;

-  k. o. Dobrunje (1773): 1370/3, 1370/4, 1371/1, 1390, 1433, 1445, 1457, 1458, 1468/3, 1468/4, 1468/5, 1469/1, 1469/3, 1469/4, 1469/6, 1469/7, 1469/8, 1469/10, 1469/11, 1469/12, 1469/14, 1469/16, 1472, 1478/1, 1478/2, 1478/8, 1478/9, 1478/13, 1478/14, 1494, 1498/1, 1499/1, 1501, 1502/1, 1502/2, 1504, 1505, 1506, 1507, 1508, 1509, 1510, 1511, 1512, 1513, 1514, 1567, 1568, 1570, 1571, 1574, 1575, 1576, 1577, 1578, 1579/1, 1580, 1807, 1943/1;

-  k. o. Karlovško predmestje (1695): 246/19, 246/64, 246/65, 246/73, 246/76, 246/83, 246/88, 246/95, 246/98, 246/99, 246/100, 246/107, 246/112, 246/119, 246/124, 246/131, 246/136, 246/143, 246/147, 246/154, 246/156, 246/157, 246/158, 246/159, 247/33, 247/34, 248/21, 248/22, 248/89, 248/122, 248/123, 350/713, 564/3, 564/7, 564/8, 576/4, 577/1, 577/4, 577/12, 578/2, 578/5, 579/2, 579/6, 580/2, 580/5, 581/2, 581/5, 582/2, 582/4, 582/7, 582/12, 583/1, 583/5, 584/2, 584/4, 585/2, 586/4, 586/5, 587/5, 587/6, 587/9, 587/10, 588/2, 588/5, 588/6, 592/26, 592/27, 592/64, 592/66, 594/4, 594/5, 594/7, 595/3, 595/4, 626/9, 626/35, 626/36, 626/40, 626/41, 627/8, 627/34, 627/35, 635/13;

-  k. o. Rudnik (1696): 50/2, 51/14, 216/1, 216/14, 227/1, 230/2, 230/3, 231/5, 232/1, 232/2, 232/4, 232/6, 232/7, 233/1, 233/3, 304/1, 307, 308/1, 308/2, 311/1, 311/2, 318/4, 321/3, 321/4, 321/5, 321/6, 339/5, 1617, 1618/2, 1619/2, 1620/2, 1630, 1632/2, 1633/2, 1633/3, 1633/6, 1659/3, 1671/4, 1696, 1697/1, 1741, 1742, 2299/2, 2299/4, 2299/6;

-  k. o. Slape (1772): 316/6, 316/10, 325/1, 325/3, 325/8, 325/9, 325/11, 328/9, 333/2, 355/1, 355/5, 355/6, 355/7, 355/13, 1107/1, 1108, 1109/11, 1110/1, 1111/1, 1113/1, 1117/2, 1118/1, 1123/1, 1124, 1127/1, 1128/1, 1129, 1130, 1131, 1132, 1133, 1135, 1143/14, 1143/16, 1143/17, 1143/8, 1530/40;

-  k. o. Trnovsko predmestje (1722): 515/1, 664/2, 664/7, 664/8, 730/3, 730/10, 799/2, 799/6, 799/7, 800/3, 809/3, 812/3, 1699/5, 1767;

-  k. o. Zadobrova (1771): 622/4, 622/7.

(3)Stojna mesta stebrov nadzemnega voda se nahajajo v območju državnega prostorskega načrta na parcelah:

-        k. o. Bizovik (1733): 695, 697, 700, 701/1, 1050/2;

-        k. o. Dobrunje (1773): 1472, 1499/1, 1512, 1567, 1570, 1575, 1577;

-        k. o. Karlovško predmestje (1695): 246/19, 246/20, 246/98, 246/186, 248/21, 248/22, 248/89, 350/713, 548/3, 564/3, 565/3, 577/1, 577/4, 589/5, 592/19, 592/21, 592/54, 592/56;

-        k. o. Rudnik (1696): 211/4, 211/6, 229/3, 230/7, 311/1, 317/4, 1619/2, 1619/3, 1620/2, 1621/5, 1656/6, 1658/4;

-        k. o. Trnovsko predmestje (1722): 515/1, 517/1, 517/6, 664/2, 730/3, 799/2.

(4)Jaški podzemnega voda se nahajajo v območju državnega prostorskega načrta na parcelah:

-        k. o. Trnovsko predmestje (1722): 841/23, 894/117, 998/5;

-        k. o. Slape (1772): 515/1, 1143/16.

(5)Objekti, predvideni za rušitev, se nahajajo v območju državnega prostorskega načrta na parcelah:

-        k. o. Karlovško predmestje (1695): 543/19, 543/20;

-        k. o. Trnovsko predmestje (1722): 517/5, 517/6, 841/26, 896/6, 1699/5.

(6)Prestavitve obstoječih infrastrukturnih vodov potekajo v območju državnega prostorskega načrta po parcelah:

1.srednjenapetostni elektroenergetski vodi:

-  k. o. Trnovsko predmestje (1722): 898/16, 897/4, 897/5;

-  k. o. Zadobrova (1771): 622/4;

-  k. o. Slape (1772): 506/1, 511/3, 512/4, 512/5, 513/3, 514/2, 516/5, 541/2, 1530/40;

2.vodovod:

-  k. o. Slape (1772): 983/1, 983/2, 1109/12, 1530/26;

3.plinovod:

-  k. o. Slape (1772): 511/1, 514/4, 514/5, 516/11.

(7)Zadrževalni kanal Fužine-Zalog poteka v območju državnega prostorskega načrta po parcelah:

-        k. o. Slape (1772): 1108, 1111/1, 1118/1, 1128/1, 1130, 1135.

Območje državnega prostorskega načrta je razdeljeno na območje varovalnega pasu nadzemnega voda, območje varovalnega pasu podzemnega voda, območje selektivne odstranitve vegetacije, območje delovnega pasu ter območje dostopnih poti:

-        območje varovalnega pasu nadzemnega voda: območje širine 15 m levo in desno od osi daljnovoda, namenjeno gradnji, obratovanju in vzdrževanju daljnovoda, selektivni odstranitvi vegetacije, rušitvi daljnovodnega stebra, ureditvi gozdnega roba, nadomestni zasaditvi vegetacije ter ureditvi začasnih delovnih površin in dostopnih poti v tem območju. Celotno območje varovalnega pasu nadzemnega voda se šteje za II. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem;

-        območje varovalnega pasu podzemnega voda: območje širine 3 m levo in desno od osi kabelskega sistema, namenjeno gradnji, obratovanju in vzdrževanju daljnovoda, ureditvi pripadajočih infrastrukturnih ureditev, selektivni odstranitvi vegetacije, rušitvi nezahtevnih in enostavnih objektov, zatravitvi v območjih vrtičkov ter ureditvi začasnih delovnih površin in dostopnih poti v tem območju. Celotno območje varovalnega pasu podzemnega voda se šteje za II. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem;

-        območje selektivne odstranitve vegetacije: območje zunaj območja varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda ter območja dostopnih poti, na katerem se selektivno odstrani vegetacija zaradi gradnje, obratovanja in vzdrževanja daljnovoda ter dostopnih poti in uredijo začasne delovne poti;

-        območje delovnega pasu: območje zunaj območja varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda, območja selektivne odstranitve vegetacije ter območja dostopnih poti, na katerih se uredijo začasne delovne površine in dostopne poti zaradi gradnje, obratovanja in vzdrževanja daljnovoda, pripadajočih infrastrukturnih ureditev in rušitev daljnovodnega stebra;

-        območje dostopnih poti: območje zunaj območja varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda, območja selektivne odstranitve vegetacije ter območja delovnega pasu, na katerem se uredijo začasne dostopne poti za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje daljnovoda, pripadajočih infrastrukturnih ureditev in rušitve daljnovodnega stebra.

(1)V območju državnega prostorskega načrta so glede na omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje vrste zemljišč:

-        zemljišča v območju varovalnega pasu nadzemnega voda, razen zemljišč stojnih mest stebrov in dostopnih poti: zemljišča se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma so na novo urejena v skladu z zahtevami državnega prostorskega načrta za gradnjo nadzemnega voda ter celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanja zdravja ljudi, razen na gozdnih površinah oziroma živicah, na katerih se po selektivni odstranitvi vegetacije na gozdnih površinah uredi gozdni rob, na živicah pa zasadi nadomestna vegetacija; namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se zahteve omejene rabe iz 7. člena te uredbe;

-        zemljišča stojnih mest stebrov v območju varovalnega pasu nadzemnega voda: na zemljiščih se naredi daljnovodni steber; namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se zahteve omejene rabe iz 7. člena te uredbe;

-        zemljišča v območju varovalnega pasu podzemnega voda, razen zemljišč jaškov, gozda in živic ter zatravitev: zemljišča se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje oziroma so na njih nove ureditve v skladu z zahtevami državnega prostorskega načrta za gradnjo podzemnega voda ter celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstvo okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanja zdravja ljudi; namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se zahteve omejene rabe iz 7. člena te uredbe;

-        zemljišča podzemnih jaškov v območju varovalnega pasu podzemnega voda: na zemljiščih se naredi podzemni jašek; namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se zahteve omejene rabe iz 7. člena te uredbe;

-        zemljišča gozda in živic v območju varovalnega pasu podzemnega voda: gozd oziroma živice se odstranijo; namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se zahteve omejene rabe iz 7. člena te uredbe;

-        zemljišča zatravitev v območju varovalnega pasu podzemnega voda: zemljišča v območjih vrtičkov se po končani gradnji zatravijo; namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se zahteve omejene rabe iz 7. člena te uredbe;

-        zemljišča v območju delovnega pasu: zemljišča se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje; namenska raba zemljišč se ne spreminja;

-        zemljišča v območju selektivne odstranitve vegetacije nadzemnega voda v gozdu: na zemljiščih se selektivno poseka gozd, po končani gradnji se na gozdnih površinah uredi gozdni rob; namenska raba zemljišč se ne spreminja;

-        zemljišča za ureditev dostopnih poti: zemljišča se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje; namenska raba zemljišč se ne spreminja, upoštevajo se zahteve omejene rabe iz 7. člena te uredbe.

(2)V varovalnem pasu nadzemnega voda (15 m levo in desno od osi daljnovoda) in v varovalnem pasu podzemnega voda (3 m levo in desno od osi kabelskega sistema) lokalna skupnost ne sme spreminjati namenske rabe zemljišč v rabo, ki se uvršča v I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

(1)Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so v območju državnega prostorskega načrta dovoljene kmetijske, gozdnogospodarske in vodnogospodarske ureditve.

(2)V varovalnem pasu nadzemnega in podzemnega voda velja omejena raba v skladu s predpisi, ki določajo tehnične normative za graditev elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo do 110 kV in predpisujejo obvezne odmike grajenih in naravnih struktur ter mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.

(3)V varovalnem pasu nadzemnega voda so ob upoštevanju predpisov iz drugega odstavka tega člena dovoljeni gradnja novih objektov, obnovitve, vzdrževanje objektov, sprememba namembnosti, nadomestne gradnje in odstranitve vseh zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, razen objektov za dejavnosti oziroma rabe, ki se uvrščajo v I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, in objektov za skladiščenje vnetljivih, gorljivih in eksplozivnih snovi. Na parkiriščih v koridorjih nadzemnih vodov je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.

(4)V varovalnem pasu podzemnega voda je ob upoštevanju predpisov iz drugega odstavka tega člena dovoljena gradnja linijskih infrastrukturnih objektov in tistih enostavnih objektov, ki se priključujejo nanje, ter tistih preostalih gradbenih inženirskih objektov, ki v koridorju ne zahtevajo gradnje nosilnih elementov, ki bi lahko vplivali na podzemni vod in niso namenjeni za dejavnosti, ki se uvrščajo v I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

(5)Na območju načrtovane razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) Trnovo ob Hladnikovi cesti so v območju državnega prostorskega načrta dovoljene vse ureditve za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje RTP Trnovo.

(1)Daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje-RTP Vič (v nadaljnjem besedilu: daljnovod) poteka od RTP Polje do obstoječega daljnovoda 2 x 110 kV RTP Kleče-RTP Vič na Cesti dveh cesarjev z vključitvijo v načrtovani RTP Trnovo. Daljnovod se naredi v petih odsekih, in sicer:

-        od RTP Polje do Devc pri Dobrunjah kot podzemni vod;

-        od Devc pri Dobrunjah do Ižanske ceste kot nadzemni vod;

-        od Ižanske ceste do potoka Curnovec pri avtocestnem izvozu Ljubljana - Center kot podzemni vod;

-        od potoka Curnovec pri avtocestnem izvozu Ljubljana - Center do vključitve v daljnovod RTP Kleče-RTP Vič na Cesti dveh cesarjev kot nadzemni vod;

-        od avtocestnega izvoza Ljubljana - Center do načrtovanega RTP Trnovo ob Hladnikovi ulici kot podzemni vod.

(2)Potek daljnovoda smiselno sledi poteku vzhodne in južne avtoceste v Ljubljani. Začetna točka daljnovoda je stikališče v RTP Polje, od koder daljnovod poteka kot podzemni vod ob zahodni strani vzhodne avtoceste po Poti spomina in tovarištva (ki je hkrati tudi dostopna pot do RTP Polje), prečka industrijski tir, Letališko cesto, železniško progo Ljubljana-Zidani Most in nadalje poteka po pešpoti in kolesarski stezi ob vzhodni avtocesti do Zaloške ceste. Po prečkanju Zaloške ceste poteka daljnovod po zahodnem robu območja Psihiatrične klinike na Studencu, prečka Pot spomina in tovarištva in Ljubljanico ob avtocestnem mostu. Južno od Ljubljanice daljnovod prečka avtocesto in se po vzhodni strani vzhodne avtoceste nadaljuje do Litijske ceste. Daljnovod nadalje prečka Litijsko cesto in poteka ob avtocesti, prečka Dobrunjsko cesto in se čez stanovanjsko območje na Devcah pri Dobrunjah nadaljuje do točke prvega stojnega mesta nadzemnega voda na Devcah. Čez stanovanjsko območje na Devcah se potek izvede s podvrtavanjem na ustrezni globini. Po prehodu podzemnega voda v nadzemni vod daljnovod poteka kot nadzemni vod proti jugu po gozdu na Golovcu vzhodno od vzhodne avtoceste. Po prečkanju razcepa Malence se daljnovod južno od južne avtoceste usmeri proti zahodu in poteka vzporedno z južno avtocesto, kjer prečka glavno cesto Ljubljana-Kočevje, železniško progo Ljubljana-Metlika, avtocestni priključek Ljubljana - Industrijska cona Rudnik in poteka do stanovanjskega območja ob Ižanski cesti. Po prehodu nadzemnega voda v podzemni vod daljnovod poteka kot podzemni vod proti Iški, ob Iški do sotočja Iške in Ljubljanice, prečka sotočje obeh rek in poteka vzporedno z južno avtocesto. Pri avtocestnem priključku Ljubljana - Center se uredi podzemni jašek za ureditev odcepa do načrtovanega RTP Trnovo. Daljnovod se od odcepnega jaška pri avtocestnem priključku Ljubljana - Center nadaljuje ob južni avtocesti, kjer prečka avtocestni priključek Center in poteka po sedanjih vrtičkih do potoka Curnovec. Po prehodu podzemnega voda v nadzemni vod daljnovod poteka kot nadzemni vod do avtocestnega počivališča Barje in nadalje med golfiščem Trnovo in avtocestnim počivališčem ter se po prečkanju južne avtoceste in Ceste dveh cesarjev konča na novem stebru z vključitvijo v obstoječi daljnovod 2 x 110 kV RTP Kleče-RTP Vič ob Cesti v Mestni log.

(3)Od odcepnega jaška pri avtocestnem priključku Ljubljana - Center poteka podzemni vod za vključitev RTP Trnovo v daljnovodno omrežje. Daljnovod po prečkanju južne avtoceste poteka neposredno ob Barjanski cesti, v križišču s Cesto dveh cesarjev se usmeri na zadnjo in poteka proti vzhodu po Marentičevi ulici in ob Poti spomina in tovarištva do načrtovanega RTP Trnovo ob Hladnikovi cesti.

(1)Načrtovani daljnovod je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 2 x 110 kV, delno narejen kot nadzemni vod in delno kot podzemni vod. Dolžina daljnovoda je 15 600 m, od tega je 8 328 m nadzemni vod in 7 272 m podzemni vod.

(2)Nosilna konstrukcija nadzemnega dela daljnovoda so jekleni predalčni dvosistemski stebri, to so jeklene palične konstrukcije, sestavljene iz štirih temeljev in stebra. Pri načrtovanem daljnovodu so uporabljeni stebri z obliko glave »sod«, pri čemer so vodniki razporejeni v treh višinah za obešanje dveh trojk (sistemov) vodnikov in z zaščitno vrvjo na konici stebra. Na celotnem poteku je skupaj 40 stebrov, od tega 20 nosilnih in 16 napenjalnih, trije končni za prehod nadzemnega voda v podzemni vod ter en odcepni napenjalni za vključitev v obstoječi daljnovod 2 x 110 kV RTP Kleče-RTP Vič. Pri prečkanju Golovca od stojnega mesta 1 do stojnega mesta 19 so temelji razčlenjeni, po Barju od stojnega mesta 20 do stojnega mesta 40 pa so grajeni na globokih pilotih. Stebri so visoki od 28 m do 45 m, v tlorisu pa so stebri pravokotnega ali kvadratnega prereza velikosti do 6 m x 6 m. Vsak steber je ozemljen v obliki štirih krakov s pocinkanim valjancem dolžine do 25 m, pri čemer se ozemljijo v varovalnem pasu nadzemnega voda. Za nadzemni vod se uporabijo jekloaluminijski vodniki vrste Al/Fe 240/40. Za zaščito daljnovodov pred udarom strele in za zagotavljanje telekomunikacijskih povezav se na konicah stebrov namesti zaščitna vrv z optičnim kablom, ki se na stojnem mestu 40 vključi v zaščitno vrv daljnovoda 2 x 110 kV RTP Kleče-RTP Vič. Na zaščitno vrv se med stojnimi mesti 1 in 13 namestijo opozorilne zastavice, med stojnimi mesti 13 in 30 ter med stojnimi mesti 31 in 39 pa opozorilne krogle za označitev daljnovoda. Vse delovne površine za gradnjo daljnovoda so v območju državnega prostorskega načrta.

(3)Podzemni vod se izvede na tri različne načine:

-        s položitvijo dveh kabelskih sistemov s po tremi kabli v odprti jarek, pri dnu je širok 1,30 m in globok 1,50 m. Razdalja med osmi kabelskih sistemov je 0,70 m. Kable v kabelskem sistemu se položi v trikotni obliki na geotekstil in se zasuje s toplotno dobro prevodnim materialom;

-        s poznejšim polaganjem kablov v kabelsko kanalizacijo za dva kabelska sistema s po tremi zaščitnimi cevmi velikosti do 200 mm v odprtem jarku, pri dnu je širok 1,30 m in globok 1,50 m. Razdalja med osmi kabelskih sistemov je 0,70 m. Zaščitne cevi v kabelskem sistemu se položi v trikotni obliki na geotekstil in se zasuje s toplotno dobro prevodnim materialom;

-        s poznejšim polaganjem kablov v kabelsko kanalizacijo za dva kabelska sistema s po tremi zaščitnimi cevmi velikosti do 200 mm v dveh vodoravno vrtanih vrtinah velikosti do 500 mm na globini do 3 m. Razdalja med osmi vodoravno vrtanih vrtin je 2 m.

(4)Način izvedbe podzemnega voda je odvisen od razmer na kraju samem, pri čemer se kabelska kanalizacija uporabi pri poteku vzdolžno s cestami ali pri njihovem prečkanju, vodoravno vrtanje pa pri prečkanju problematičnih in zahtevnih območij ali infrastrukturnih ureditev. Na celotnem poteku sta nad podzemne vode oziroma kabelsko kanalizacijo položeni tudi dve cevi velikosti 50 mm za telekomunikacijske optične kable, ki se pri RTP Polje in RTP Trnovo vključijo v komandne prostore. Nad kable, razen kjer se podvrtava, se položijo armiranobetonske zaščitne plošče, nad njimi pa opozorilni trak. Na ustrezni medsebojni razdalji se naredi podzemni jašek za spajanje kablov s kabelskimi spojkami. Pri avtocestnem priključku Center se kombinirajo jaški za odcep daljnovoda za RTP Trnovo. Za gradnjo podzemnega voda ali kabelske kanalizacije je treba zagotoviti delovno površino širine 6 m levo in desno od osi podzemnega voda, pri čemer se lahko delovna površina ponekod zaradi naravnih in grajenih ovir ali zaradi vodoravnega vrtanja zmanjša oziroma poveča, vendar ne za več kot širino varovalnega pasu podzemnega voda. Na vseh območjih podzemnih jaškov in spajanja kablov ter na začetku in koncu odseka vrtanja za horizontalno vrtanje se zagotovi večja delovna površina začasne narave velikosti od 10 m x 25 m do 20 m x 25 m.

(1)Za stebre se uporabi jeklena predalčna konstrukcija, ki v prostoru deluje pregledno. Stebri daljnovoda se prepleskajo v ustrezni barvi ozadja, razen če je zaradi varnosti zračnega prometa določeno označevanje v izmenično beli in rdeči barvi.

(2)Pri poteku nadzemnega voda ob južni avtocesti od stojnega mesta 14 do stojnega mesta 30 ter od stojnega mesta 31 do stojnega mesta 33 se stojna mesta nadzemnega voda postavijo tako, da so vedno oddaljena več kot 40 m od skrajnega roba voznega pasu avtoceste.

(3)Pri poteku nadzemnega voda ob južni avtocesti od stojnega mesta 34 do stojnega mesta 38 se lokacije stojnih mest uskladijo z načrtovanim potekom razbremenilnika poplavnih vod med Malim grabnom in Curnovcem.

(4)Pri poteku nadzemnega voda čez območja vrtičkov med Cesto v Mestni log in južno avtocesto se vrtički v varovalnem pasu nadzemnega voda odstranijo in površina zatravi. Novi posegi v tem območju morajo biti usklajeni s 7. členom te uredbe.

(5)Zaradi postavitve stebra na stojnem mestu 39 se odstranita dve vrtni lopi na območju vrtičkov med južno avtocesto in Cesto dveh cesarjev.

(6)Vsi poseki gozdne vegetacije na Golovcu in živic na Barju morajo biti selektivni. V območju državnega prostorskega načrta se na podlagi načrta sečnje, ki je v projektni dokumentaciji, odstranijo le drevesa, ki presegajo zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečane za razdaljo letne rasti vegetacije. Grmovna vegetacija se ohrani. Za nove zasaditve gozdnega roba in živic se uporabijo avtohtona drevesa in grmovje.

(7)Po postavitvi stebrov se površina med vogalnimi temelji povrne v prvotno stanje. Stojna mesta 1, 30 in 31 se obsadijo z grmovjem.

(8)Na poplavnih območjih in območjih z visokim nivojem podzemne vode se pri določanju velikosti stebrov daljnovoda upoštevajo posebne zahteve gradnje v skladu z 28. členom te uredbe.

(9)Pri prečkanjih avtocest, hitrih cest in glavnih cest ter glavne železniške proge se med stojnimi mesti 13 in 14, 18 in 20 ter 38 in 39 z opozorilnimi kroglami in nočnimi svetilkami za zračni promet označi zaščitna vrv kot najvišji del nadzemnega voda. Opozorilne krogle so v rdeči ali oranžni barvi ali kombinaciji obeh.

(10)Pri poteku po Barju in Golovcu se zaradi ptic na zaščitno vrv med stojnima mestoma 1 in 13 namestijo zastavice velikosti 30 cm x 30 cm, med stojnimi mesti 14 in 18, 20 in 30 ter 31 in 38 pa opozorilne krogle. Zastavice in opozorilne krogle morajo biti v rdeči ali oranžni barvi ali kombinaciji obeh.

(1)Podzemni vod je na celotnem poteku pod Potjo spomina in tovarištva ob Letališki cesti in na Marentičevi ulici na globini 1,5 m. Če bi bila med gradnjo kakor koli prizadeta drevesa, se ustrezno nadomestijo na istih mestih. Zaradi poteka podzemnega voda se na tem odseku prestavi obstoječa srednjenapetostna elektroenergetska kabelska kanalizacija. Po gradnji podzemnega voda se vse površine Poti spomina in tovarištva povrnejo v prvotno stanje. Med opravljanjem gradbenih del se zagotovi stalna prehodnost Poti spomina in tovarištva za pešce, delovni pas na območju Poti spomina in tovarištva se razširi v smeri proti zahodu.

(2)Podzemni vod od Letališke ceste do vključno prečkanja železniške proge Ljubljana-Zidani Most se naredi s podvrtavanjem na globini 3 m oziroma 1 m pod najglobljim komunalnim vodom. Na začetni in končni točki podvrtavanja ter južno od objektov na Letališki cesti se naredijo delovne ploščadi za vodoravno vrtanje. Pri globokih izkopih na območju Poti spomina in tovarištva se gradbena jama zaščiti tako, da bo zagotovljena čim manjša poraba prostora. Po podvrtavanju in gradnji podzemnega voda se Pot spomina in tovarištva povrne v prvotno stanje. Med opravljanjem gradbenih del se zagotovi normalna prehodnost Poti spomina in tovarištva za pešce.

(3)Podzemni vod od Rjave ceste do Zaloške ceste se naredi v kabelski kanalizaciji. Pri poteku podzemnega voda po kolesarski stezi in pešpoti ob vzhodni avtocesti se vsa gradbena dela opravijo zunaj voznih pasov avtoceste. Zaradi poteka podzemnega voda se na tem odseku prestavita srednjenapetostna elektroenergetska kabelska kanalizacija in plinovod. Pod protihrupno ograjo mora biti narejen v skladu z zahtevami upravljavca avtoceste.

(4)Zaloška cesta se prečka s podvrtavanjem na globini 3 m oziroma 1 m pod najglobljim komunalnim vodom. Na začetni in končni točki podvrtavanja se naredijo delovne ploščadi za vodoravno vrtanje. Na severni strani se obstoječi vodovod prestavi na zahodno stran ploščadi.

(5)Podzemni vod mora biti na celotnem poteku po Psihiatrični kliniki v globini 1,5 m.

(6)Od južnega roba območja Psihiatrične klinike do južnega (desnega) brega Ljubljanice na Marinkih se Pot spomina in tovarištva in Ljubljanica prečkata s podvrtavanjem. Na začetni in končni točki podvrtavanja ter med Potjo spomina in tovarištva in Ljubljanico se naredijo delovne ploščadi za vodoravno vrtanje. Dostop do delovne ploščadi med Potjo spomina in tovarištva in Ljubljanico se naredi z začasno dostopno potjo z območja Psihiatrične klinike prek Poti spomina in tovarištva. Med opravljanjem gradbenih del se zagotovi stalna prehodnost Poti spomina in tovarištva za pešce.

(7)Južno od Ljubljanice na Marinkih podzemni vod prečka vzhodno avtocesto. To se naredi s podvrtavanjem.

(8)Litijska cesta se prečka s podvrtavanjem. Delovne ploščadi na začetni in končni točki podvrtavanja se naredijo tako, da se ohranijo obstoječa stojna mesta 10 kV elektroenergetskih nadzemnih vodov.

(9)Po stanovanjskem območju na Devcah se vkoplje v jarek in podvrta. Med stanovanjskima objektoma Dobrunjska cesta 8 a in Dobrunjska cesta 12 a se podvrta na globini 4 m.

(10)Podzemni vod v skrajnem južnem delu območja Devc poteka do prvega stebra daljnovoda tako, da se poseka čim manj rastlin.

(11)Od RTP Polje do Devc podzemni vod poteka tako, da je vedno (razen pri prečkanjih med Rjavo in Zaloško cesto) oddaljen več kot 7 m od skrajnega roba voznega pasu avtoceste.

(12)Na celotnem poteku ob južni avtocesti se podzemni vod prilagaja poteku visokotlačnega plinovoda.

(13)Podzemni vod se na Ižanski cesti čim bolj odmika od brežine Iščice. Most čez Iščico se prečka v raščenem delu ob Iščici pod mostom. Po prečkanju mostu se zaradi gradnje podzemnega voda poruši garaža ob Ižanski cesti.

(14)Ljubljanica se prečka s podvrtavanjem. Delovni ploščadi se uredita zunaj 15-metrskega priobalnega zemljišča ob Ljubljanici.

(15)Pri avtocestnem priključku Ljubljana - Center se naredi odcepni jašek za vključitev RTP Trnovo. Jašek se naredi kot kombinacija vzdolžnega in prečnega jaška.

(16)Izvozno/uvozno cesto avtocestnega priključka Ljubljana - Center podzemni vod prečka s podvrtavanjem.

(17)Na območju vrtičkov zahodno ob avtocestnem priključku Ljubljana - Center in ob RTP Trnovo se vrtički in lope na njih v območju varovalnega pasu podzemnega voda odstranijo, površina pa zatravi. Novi posegi na tem območju morajo biti usklajeni s 7. členom te uredbe.

(18)Na območju vrtičkov ob avtocestnem priključku Ljubljana - Center mora podzemni vod potekati po obstoječih dostopnih poteh.

(19)Podzemni vod po Marentičevi ulici, ki je hkrati tudi del Poti spomina in tovarištva, mora biti narejen skladno z zahtevami gradnje na Poti spomina in tovarištva. Na Marentičevi ulici se prestavi srednjenapetostna elektroenergetska kabelska kanalizacija.

Načrtovani daljnovod se na končnih točkah vključi v obstoječe elektroenergetsko omrežje v Ljubljani. Vključitev v RTP 110/20/10 kV Polje na območju RTP Polje se izvede s priklopom na portal v stikališču, vključitev v RTP 110/20/10 kV Vič pa z vključitvijo v daljnovod 2 x 110 kV RTP Kleče-RTP Vič. V osrednjem delu se daljnovod vključi v načrtovani RTP 110/20 kV Trnovo.

(1)Pri poteku nadzemnega voda po gozdnih površinah se gozd v območju državnega prostorskega načrta poseka iz varnostnih razlogov. Poseki morajo biti selektivni, tako da se odstrani le visokoraslo drevje, ki presega zahtevano varnostno višino oziroma odmike, povečane za razdaljo letne rasti vegetacije. Grmovje se ohrani. Kot omilitveni ukrep za posek gozda se predvidi ureditev gozdnih robov v presekah z zasaditvijo avtohtonih dreves in grmovja. V prečnem prerezu se koridor skozi gozd oblikuje tako, da se pod nadzemnim vodom ohranita nižje drevje in grmičevje, proti robu poseke pa se višina vegetacije postopoma dviga.

(2)Pri poteku daljnovoda po Barju po območju živic se pri poteku nadzemnega voda v območju njegovega varovalnega pasu selektivno odstrani vegetacija in po gradnji nadzemnega voda se nadomestno zasadi grmovje. V območju varovalnega pasu podzemnega voda se odstranijo vsa drevesa in grmovnice, na njihovem mestu pa nove zasaditve, razen zatravitev, niso dovoljene.

(3)Pri poteku podzemnega voda na območju Studenca, Devc, Barjanske ceste in načrtovanega RTP Trnovo se v varovalnem pasu podzemnega voda odstranijo grmovje in posamezna drevesa.

(4)Vsi stebri se ustrezno obsadijo z grmovnicami, ki zakrijejo betonske temelje stebrov in hkrati ne omejujejo dostopa do stebra. Stojna mesta 1, 30 in 31 se obsadijo tudi z višjim grmovjem, da se delno zakrije pogled na steber za prehod iz podzemnega v nadzemni vod, pri čemer so ureditve usklajene s predpisi in ne omejujejo dostopa do stebra.

(5)Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora, od katerih je odvisna uspešna rast posameznih vrst rastlin. Pri načrtovanju zasaditve se predvidi avtohtona vegetacija, ki uspeva v bližnji okolici. Gozd v koridorju daljnovoda se vzdržuje z občasnim odstranjevanjem previsoko zrasle in nezaželene vegetacije.

(6)Pri postavitvi stebrov v gozdnih površinah se vegetacija med vogalnimi temelji odstrani, pri postavitvi stebrov na kmetijskih površinah pa se ta površina povrne v prvotno stanje.

(1)Dostopne poti do poteka daljnovoda, stebrov, kabelskih spojk, jaškov in delovnih ploščadi so praviloma v območjih varovalnega pasu podzemnega ali nadzemnega voda, delovnega pasu podzemnega voda in območja selektivne odstranitve vegetacije pri nadzemnem vodu. Dostopne poti v območjih dostopnih poti so navezave na obstoječe javne ceste ali poti v javni rabi.

(2)Vse dostopne poti so začasne, uporabljajo se samo med gradnjo oziroma vzdrževanjem. Začasne dostopne poti do gradbišč se naredijo in uredijo tako, da ne prizadenejo ceste, podzemne infrastrukture, bivalnega okolja, naravnega okolja in obstoječe ureditve. Dostopne poti se uredijo kot začasna dostopna pot ali razširitev obstoječe poti in se po potrebi utrdijo. V primeru izvedbe dostopne poti prek podzemne infrastrukture se le to ustrezno zaščiti v skladu s pogoji upravljavcev te infrastrukture. Na vlažnem in zamočvirjenem terenu se poti naredijo z nasutjem materiala in ureditvijo odvodnjavanja zalednih in padavinskih vod. Po končanju del se vse dodatne ureditve odstranijo, poti pa se povrnejo v prvotno stanje ali ohranijo, če s tem soglašajo lastniki zemljišč. Glavne dostopne poti čez Golovec in Barje se uredijo na obstoječih poteh, neposredni dostopi od glavne dostopne poti oziroma obstoječih poti do stebrov pa se lahko uredijo tudi drugje, kot je določeno v tej uredbi, če se za dostop zagotovijo enake prostorske zahteve in se s tem strinja lastnik zemljišča. Neposredni dostopi do stebrov na Barju se uredijo tako, da se ne odstranjuje večja vegetacija.

(3)Dostop do poteka podzemnega voda na območju Studenca se zagotovi po internih dostopnih poteh Psihiatrične klinike. Zaradi gradnje podzemnega voda se ne sme motiti dostop drugih oseb do klinike.

(4)Dostop do poteka podzemnega voda med Potjo spomina in tovarištva in Ljubljanico na območju Studenca se zagotovi z ureditvijo dostopne poti po Poti spomina in tovarištva. V ta namen se naredi začasna dostopna pot z območja Psihiatrične klinike, za katero se severno od Poti spomina in tovarištva izdela manjši nasip ter poruši del zidu. Po končani gradnji se nasip odstrani, Pot spomina in tovarištva na območju prečkanja dostopne poti in zid pa se povrneta v prvotno stanje.

(5)Dostop do stojnega mesta 30 se naredi po varovalnem in delovnem pasu podzemnega voda iz smeri Ižanske ceste.

(6)Dostop do stojnih mest 35, 36, 37 in 38 se uredi po dostopni poti za vzdrževanje golfišča na zahodni strani igrišča. Dela se opravijo pozimi, ko je golfišče zaprto, ali pa zunaj igralnih ur na igrišču.

(7)Širina koridorja posamezne dostopne poti je 4 m, v koridorju pa se uredi pot širine 3 m. Dolžine in lege poti so razvidne iz grafičnega načrta 2.1.1-2.1.8: »Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor - ureditvena situacija«.

(8)Na območjih kulturne dediščine dostopne poti potekajo po delovnem pasu daljnovoda ali po obstoječih poteh in po najkrajši mogoči poti od obstoječih poti do posameznih stojnih mest stebrov.

(1)Zaradi gradnje daljnovoda se porušijo in odstranijo navedeni nezahtevni oziroma enostavni objekti za lastne potrebe:

-        garaža ob Ižanski cesti,

-        pet vrtnih lop na območju vrtičkov ob RTP Trnovo,

-        dve vrtni lopi na območju vrtičkov med južno avtocesto in Cesto dveh cesarjev.

(2)Zaradi vključitve daljnovoda v daljnovod 2 x 110 kV RTP Kleče-RTP Vič se na daljnovodu 2 x 110 kV RTP Kleče-RTP Vič odstrani steber, ki je tik ob stojnem mestu 40.

(1)Pri gradnji podzemnega voda in temeljev stojnih mest nadzemnega voda nastane presežek materiala zaradi izkopa in zamenjave izkopanega materiala v spodnji plasti z drugim zasipnim materialom v predvideni skupni količini približno 3200 m 3.

(2)Začasna odlagališča presežkov materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala itd. so samo v območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih površinah, na katerih varstveni režim oziroma izsledki predhodnih arheoloških raziskav to dopuščajo.

(3)Presežek materiala od izkopa, ki se ne uporabi za izvedbo objektov na daljnovodu in ga ni mogoče izravnati v delovnem pasu, se odvaža na ustrezna odlagališča, ki se določijo v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije na podlagi že obstoječih mogočih odlagališč gradbenega materiala, določenih v prostorskih aktih občin, oziroma ki so na območju gradnje daljnovoda.

(1)S presežkom materiala zaradi izkopa se ravna v skladu s prejšnjim členom.

(2)Z odstranjeno lesno maso zaradi sečnje se ravna v skladu s 30. členom te uredbe.

(3)Ostanki gradbenega materiala (beton ipd.) se, če gre za večjo količino, oddajo v predelavo (drobljenje, separiranje) ali odstranjevanje. Mogoča je uporaba v gradbeništvu kot nasipni material.

(4)Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala (papirna in kartonska embalaža, plastična embalaža, kovinska embalaža ipd.), hkrati pa se zagotovi odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center za odpadke.

(5)Zagotovi se ločeno zbiranje embalaže epoksidnih smol, sredstev za antikorozijsko zaščito in organskih topil. To velja tudi za morebitno odpadno mazalno olje delovnih strojev.

(1)Zaradi gradnje daljnovoda se prestavijo ali uredijo objekti gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena. Pri križanjih, prestavitvah in vzporednih potekih se upoštevajo ustrezne tehnične zahteve in zahteve upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in elektronsko komunikacijskih vodov in naprav, prestavitve vodov morajo biti javno dostopne. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki daljnovoda s komunalnimi, energetskimi in elektronskimi komunikacijskimi vodi obdelajo in predvidijo ustrezne tehnične rešitve. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika oziroma upravljavca komunalnega voda.

(2)Potrebne prestavitve infrastrukture se ne prestavijo v območja kulturne dediščine, infrastruktura pa se križa tako, da ni prizadeta kulturna dediščina.

(3)Pred gradnjo se obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri opravljanju del ob križanjih in vzporednih potekih investitor zagotovi nadzor upravljavca oziroma lastnika posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov.

(4)Na Marentičevi ulici se ob gradnji daljnovoda hkrati prestavita vsa obstoječa gospodarska javna infrastruktura in gradnja načrtovane gospodarske javne infrastrukture, za kar je treba izdelati celovito in usklajeno projektno dokumentacijo.

(1)Zaradi vključitve daljnovoda iz te uredbe v daljnovod DV 2 x 110 kV RTP Kleče-RTP Vič se na tem daljnovodu odstrani steber ob Cesti v Mestni log, ki se nadomesti z novim odcepnim stebrom - stojno mesto 40.

(2)Za telekomunikacijske povezave se naredi telekomunikacijska vključitev v RTP Polje, načrtovani RTP Trnovo ter v telekomunikacijski vod na nadzemnem vodu DV 2 x 110 kV Kleče-Vič na stojnem mestu 40. Vključitev v RTP Polje in načrtovani RTP Trnovo se izpelje podzemno.

(1)Zaradi gradnje podzemnega voda se prestavi vodovod velikosti 150 mm na severnem delu Zaloške ceste.

(2)Pri poteku podzemnega voda po dostopnih poteh na območju Ižanske ceste se prestavi več hišnih vodovodnih priključkov.

(3)Pri križanju daljnovoda z vodovodom je treba upoštevati, da se pri načrtovanju izrabe prostora za obstoječe in predvidene javne vodovode na območju poteka vodovodov zagotovijo predpisani varovalni pasovi oziroma odmiki od preostalih objektov in naprav. Navpični odmik podzemnega električnega kabla od vodovoda mora biti najmanj 0,3 m, vodoravni odmik pa mora znašati najmanj 1,00 m. Na kraju križanja daljnovoda z vodovodom mora biti daljnovod položen v skupni cevi, potek daljnovoda pa označen z opozorilnim trakom.

(4)Najmanjši odmiki med podzemnimi temelji ali podzemnimi objekti, ki bodo grajeni v sklopu daljnovoda, in med vodovodom ne smejo biti manjši od 1,5 m. Izjemoma so odmiki lahko manjši, toda ne manjši od 0,5 m od zunanjega roba trajno grajenega objekta, a le če je daljnovod položen v neprepustno za vodo in na obeh straneh ustrezno zatesnjeno zaščiteno cev. Ob poteku vodovodov in v neposredni bližini ne smejo biti zasajena drevesa in grmičevje.

(5)Kadar je možnost, da se pojavijo blodeči in uhajavi tokovi, je treba vodovod ustrezno zaščititi.

(6)Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju daljnovoda morajo biti upoštevani vsi veljavni predpisi in pravilniki pri oskrbi z vodo in odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda.

(1)Zaradi gradnje podzemnega voda se prestavijo srednjenapetostni elektroenergetski vodi v Poti spomina in tovarištva med RTP Polje in Letališko cesto. Elektroenergetski vodi se prestavijo v skupni koridor s podzemnim vodom v skladu z 11. členom te uredbe.

(2)Zaradi gradnje podzemnega voda se prestavijo srednjenapetostni elektroenergetski vodi pod kolesarsko stezo oziroma pešpotjo ob avtocesti med Rjavo cesto in Zaloško cesto. Elektroenergetski vodi se prestavijo v skupni koridor s podzemnim vodom.

(3)Zaradi gradnje podzemnega voda se prestavijo srednjenapetostni elektroenergetski vodi v Marentičevi ulici in ob Poti spomina in tovarištva v Trnovem. Elektroenergetski vodi se prestavijo v skupni koridor s podzemnim vodom.

(4)Zemeljska dela v pasu 1 m levo in desno od osi obstoječega srednjenapetostnega podzemnega voda se opravljajo le ročno v dogovoru in prisotnosti pooblaščenega predstavnika upravljavca tega voda, pri opravljanju del pa se upoštevajo njegove morebitne dodatne zahteve. Zasipava se šele, ko pooblaščeni predstavnik upravljavca tega voda pisno potrdi, da je obstoječi vod nepoškodovan oziroma je poškodba odpravljena.

(1)Zaradi gradnje podzemnega voda je treba prestaviti distribucijski plinovod velikosti 200 mm na kolesarski stezi ob avtocesti med Rjavo in Zaloško cesto. Plinovod se prestavi na zahodno stran podzemnega voda.

(2)Podzemni vod prečka 12-barski plinovod 10 000 MRP Ljubljana-MRP Vevče velikosti 150-300 mm. Prečka se s podvrtavanjem na ustrezni globini pod plinovodom. Delovna površina za podvrtavanje je zunaj varnostnega pasu plinovoda, ki znaša 5 m levo in desno od osi plinovoda, kakršna koli dela nad plinovodom pa so prepovedana.

(3)Pri načrtovanju daljnovoda je treba upoštevati vzporedni potek in križanje z načrtovanim distribucijskim plinovodnim omrežjem na območju Ižanske ceste in Rakove jelše s potekom po javni površini in z odmiki v skladu s predpisi.

(4)Pri načrtovanju daljnovoda ob južni avtocesti po Barju je treba pri vzporednem poteku zagotoviti svetli odmik najmanj 8 m od obstoječega 10-barskega distribucijskega plinovoda velikosti 250 mm. Pri načrtovanju daljnovoda, spremljajočih objektov in dovoznih poti ob južni avtocesti je treba zagotoviti geomehanske raziskave terena, na osnovi katerih se določi ukrepe za preprečitev vpliva gradnje daljnovoda na obstoječi 10-barski plinovod. V času gradnje je treba zagotoviti občasen inženirsko - geološki nadzor glede vpliva gradnje daljnovoda na okoliški teren. Pri izvedbi ploščadi za podvrtavanje daljnovoda pod Ljubljanico je treba zagotoviti najmanjši svetli odmik 10-15 m od obstoječega 10-barskega plinovoda.

(5)Križanje podzemnega voda z obstoječo zaščitno cevjo distribucijskega plinovoda pri prečkanju avtoceste severno od Letališke ceste se uredi tako, da bo omogočena povezava načrtovanih plinovodov na to cev.

(6)Gradnja in obratovanje daljnovoda vpliva na obstoječi 10-barski distribucijski plinovod velikosti 250 mm s potekom ob južni avtocesti, naprave za njegovo katodno zaščito in naprave sistema telemetrije. Pred izvedbo daljnovoda je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe za izničevanje vpliva daljnovoda na obstoječ katodno zaščiteni jekleni plinovod in telemetrični sistem. Pri načrtovanju daljnovoda je treba zato določiti in zagotoviti vgradnjo:

-        dodatnih zaščitnih naprav za izničevanje vpliva trajne inducirane napetosti na plinovodu iz vidika zaščite obstoječih naprav katodne zaščite in naprav sistema telemetrije z vgradnjo npr. Kirckovih celic, prenapetostne zaščite, ozemljitve plinovoda preko diod, filtrov ipd.,

-        zaščitnih naprav za izničevanje vpliva induciranih napetosti v primeru kratkega stika z vgradnjo ustrezne zaščite z odvodniki oziroma iskrišči v protieksplozijski izvedbi na napravah plinovoda,

-        dodatne prenapetostne zaščite elementov naprav telemetrije.

(7)Hkrati je treba zagotoviti ustrezno izvedbo in odmik ozemljitvenih krakov DV stebra stojnega mesta 38 od obstoječega 10-barskega distribucijskega plinovoda. Vse rešitve v zvezi z vgradnjo naprav za zaščito obstoječega plinovoda in naprav katodne zaščite in telemetrije mora predhodno potrditi upravljavec distribucijskega plinovodnega omrežja. Po izgradnji daljnovoda in pred vključitvijo daljnovoda v obratovanje je treba izvesti meritve induktivnih vplivov na plinovod in na naprave plinovoda za preveritev primernosti dodatno vgrajenih zaščitnih naprav.

(8)Pri načrtovanju in gradnji v varovalnem pasu obstoječega distribucijskega plinovodnega omrežja mora biti z ustreznim varnostnim odmikom, ki zavisi od načina gradnje, strukture tal (geoloških razmer) in globine plinovoda, ali z drugimi ukrepi zagotovljena stabilnost, korozijska in druga zaščita plinovoda in naprav na plinovodu.

(1)Nadzemni vod prečka hrbtenično omrežje Telekoma Slovenije na Dolenjski cesti.

(2)Križanje podzemnega voda z obstoječimi signalnovarnostnimi in telekomunikacijskimi kabli na območju železniških tirov železniške proge Ljubljana-Zidani Most in industrijskih tirov na Letališki cesti se izvede s podvrtavanjem.

(1)Daljnovod prečka državno avtocestno omrežje:

-        avtocesto A 1 Ljubljana, Zaloška-Litijska (prečkanje podzemnega voda),

-        avtocesto A 1 razcep Malence in avtocesta A 2 Ljubljana-Malence-Šmarje - Sap v razcepu Malence (prečkanje nadzemnega voda),

-        avtocestni priključek A 1 Ljubljana - jug (Dolenjska cesta) (prečkanje nadzemnega voda),

-        avtocestni priključek A 1 Ljubljana - Rudnik (Peruzzijeva cesta) (prečkanje nadzemnega voda),

-        avtocestni priključek A 1 Ljubljana - Center (Barjanska cesta) (prečkanje podzemnega voda),

-        avtocestni priključek A 1 Ljubljana, Dolenjska-Barjanska (prečkanje podzemnega voda),

-        avtocesto A 1 Ljubljana, Barjanska-Vič ob Cesti v Mestni log (prečkanje nadzemnega voda).

(2)Daljnovod prečka državno cestno omrežje:

-        glavno cesto G 2-0215 Ljubljana - Rudnik-Škofljica na Dolenjski cesti (prečkanje nadzemnega voda),

-        regionalno cesto R 3-1188 Ljubljana, Litijska-Zadvor (prečkanje podzemnega voda),

-        regionalno cesto R 3-1360 Ig-Ljubljana, Peruzzijeva na Ižanski cesti (prečkanje podzemnega voda).

(3)Prečkanja in približevanja cestam se izvedejo ob upoštevanju predpisov, ki urejajo javne ceste. S projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela projekt prečkanja cest, ki zajema tudi vse posege daljnovoda v varovalni pas ali cestno telo. Najmanjša višina vodnika nadzemnega voda nad cesto znaša 7 m, podzemni vod pa prečka cesto tako, da je višina nadkritja nad podzemnim vodom vsaj 1,2 m.

(4)Vsa prečkanja državnih cest s podzemnim vodom se izvedejo s podvrtavanjem. Križanje načrtovanega daljnovoda z avtocestama A 1 in A 2 ne moti izvedbe veljavnega LN za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani.

(5)Prečkanje lokalnih cest in javnih poti se izvede v kabelski kanalizaciji.

(6)Oddaljenost stebra od zunanjega roba cestišča avtoceste znaša najmanj 40 m, od roba cestišča glavne ceste 20 m in od roba cestišča regionalnih in lokalnih cest 10 m. Križanje nadzemnega voda z odseki avtocest se izvede z ojačano električno in mehansko izolacijo.

(7)Zaradi preglednosti na cesti se ves izkopani in preostali gradbiščni material odlaga na oddaljenosti od ceste najmanj 3 m.

(1)Prečkanje železniške proge Ljubljana-Zidani Most in industrijskega železniškega tira se izvede s podvrtavanjem. Teme kabelske kanalizacije je najmanj 2 m pod koto železniškega tira. Pri gradnji se zagotovi stabilnost železniških naprav.

(2)Prečkanje železniške proge z nadzemnim vodom se izvede z ojačano električno in mehansko izolacijo, varnostna višina nad tirnico pa je 14 m.

(3)Oddaljenost daljnovoda od signalnovarnostnih telekomunikacijskih kablov (v nadaljnjem besedilu: SVTK) je pri križanju najmanj 1 m.

(1)Načrtovani podzemni vod s pripadajočimi ureditvami prečka oziroma poteka po enotah in območjih kulturne dediščine:

-        Ljubljana-Pot spomina in tovarištva (EŠD 1116),

-        Ljubljana-Grobišče-Studenec (EŠD 14908),

-        Ljubljana-kulturna krajina-Ljubljansko barje (EŠD 11819),

-        Ljubljana-spomenik dograditvi Ižanske ceste (EŠD 11569),

-        Ljubljana-arheološko najdišče Ižice (EŠD 11469),

-        Ljubljana-Ižanska cesta (EŠD 12495),

-        Podpeč-arheološko najdišče Ljubljanica (EŠD 11420),

-        Ljubljana-spominsko območje sv. Urh (EŠD 101).

(2)Načrtovani nadzemni vod s pripadajočimi ureditvami prečka oziroma poteka po enotah in območjih kulturne dediščine:

-        Ljubljana-drevak na Rudniku (EŠD 11741),

-        Ljubljana-kulturna krajina-Ljubljansko barje (EŠD 11819).

(3)Na območju državnega prostorskega načrta se opravijo predhodne arheološke raziskave:

-        na območju podzemnega dela poteka v širini območja državnega prostorskega načrta,

-        na območju stojnih stebrov v območju delovnega pasu v obsegu 30 m x 30 m, na neutrjenih obstoječih in novih dostopnih poteh.

(4)Njihov obseg opredeli pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Arheološke raziskave zagotovi investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Investitor zagotovi tudi izvedbo zaščitnega izkopavanja morebitno odkritih najdišč, vključno z vsemi postopki po njem. Za varovanje objektov in območij kulturne dediščine se na območju državnega prostorskega načrta zagotovi stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.

(5)Pri gradnji daljnovoda na območju postavitve stebrov in polaganja kablovoda ter novih dostopnih poti na arheoloških območjih veljajo ukrepi za varstvo arheološke dediščine:

-        predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheoloških možnosti na območjih iz tretjega odstavka tega člena,

-        morebitne dodatne raziskave na podlagi izsledkov predhodnih arheoloških raziskav,

-        morebitna zaščitna izkopavanja in

-        nadzor.

(6)Pri gradnji daljnovoda v območju arheološke dediščine se poseg zmanjša na najmanjšo mogočo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ugotovi lokacija pomembne arheološke dediščine, se mikrolokacija poteka daljnovoda prilagodi tako, da arheološka dediščina ni ogrožena.

(7)Ljubljanica se prečka s podvrtavanjem tako, da bo teme podzemnega voda vsaj 1 m pod dnom Ljubljanice. Na območju enot Ljubljana-arheološko najdišče Ižice (EŠD 11469) in Podpeč-arheološko najdišče Ljubljanica (EŠD 11420) se pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja opravi podvodni terenski pregled in izkop testnih vrtin na kraju podvrtavanja. Na podlagi podvodnih pregledov in testnih vrtin se določita način in obseg nadaljnjih predhodnih arheoloških raziskav.

(8)Potek daljnovoda vpliva na krajinsko sliko Ljubljanskega barja. Za omilitev vidnega vpliva se stojna mesta daljnovoda obsadijo z grmovjem, preseki v živicah pod nadzemnim vodom pa se dodatno zasadijo z nižjim avtohtonim grmovjem.

(9)Pri poteku podzemnega voda pod koreninskim spletom med dvema drevesoma na območju Poti spomina in tovarištva se podzemni vod vkoplje na globino najmanj 1,5 m. Podzemni vod se izvede na primerni oddaljenosti od drevoreda in na način, ki omogoča, da drevesa ostanejo nepoškodovana in da tudi v nadalje njihova rast ni ovirana. Koreninski sistem se varuje tudi ob sami gradnji. Po gradnji podzemnega voda se vse površine Poti spomina in tovarištva povrnejo v prvotno stanje. Med opravljanjem gradbenih del se zagotovi stalna prehodnost Poti spomina in tovarištva za pešce, začasna pešpot ob Letališki cesti mora biti na zahodni strani Poti spomina in tovarištva, kjer je razširjen delovni pas.

(10)Vsaj deset dni pred začetkom gradnje daljnovoda se o tem obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

(1)Načrtovani podzemni vod s pripadajočimi ureditvami posega na območja naravnih vrednot, ekološko pomembna območja in območja Nature 2000:

-        območja naravnih vrednot: Ljubljanica, ev. št. 167, in Iščica, ev. št. 8075, Pot spomina in tovarištva, ev. št. 8706,

-        ekološko pomembno območje Ljubljansko barje, koda 31400,

-        območja Nature 2000 Ljubljansko barje - SPA, koda SI5000014, in Ljubljansko barje - pSCI, koda 3000271.

(2)Daljnovod na območju Golovca in Ljubljanskega barja posega v območja pomembnejših habitatnih tipov. Gradbišča se pripravijo tako, da se poškoduje čim manjša površina, izkopani material se odlaga zunaj območij habitatnih tipov, na posekih se oblikujejo čim naravnejši gozdni robovi, pri prašenju je treba površine vlažiti.

(3)Na območjih Nature 2000, ekološko pomembnih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih habitatnih tipov se pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevajo te varstvene usmeritve:

-        čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim krogom živali in rastlin,

-        rastlinstvo se poseka, gradbišča se pripravijo in gradi se, ko ni obdobje razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezditvene sezone in prezimovanja, torej pozno jeseni in zgodaj spomladi;

-        vsa redna vzdrževalna dela na območju Golovca in Ljubljanskega barja se opravljajo, ko ni gnezditvena sezona ptic;

-        pomembni deli življenjskega prostora živali se ohranijo v celoti;

-        ohranja se povezanost habitatov;

-        gradnja poteka zunaj vegetacijske dobe;

-        vnašanje in naseljevanje tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst sta prepovedani;

-        izberejo se tehnične rešitve, ki omogočajo, da se naravna območja čim manj poškodujejo;

-        območje gradbišča se čim bolj omeji;

-        v varstvenih območjih se ne odlaga odkopan in drug material;

-        med opravljanjem načrtovanih posegov se uporabljajo obstoječe dostopne poti, morebitne nove poti se izognejo vrednim habitatom;

-        po gradnji se na območju gradbišča čim prej vzpostavi prvotno stanje; nadomestne zasaditve morajo biti takoj po končanih delih.

(4)Po vsej dolžini daljnovoda, ki poteka v neposredni bližini Ljubljanskega barja in na območju Golovca, je evidentirano ornitološko pomembno območje, zato se za preprečevanje zaletavanja ptic v vodnike namestijo vidne oznake na najvišji, to je zaščitni vodnik nadzemnega voda. Zaščitna vrv nadzemnega voda se na območju Golovca med stojnimi mesti 1 in 13 opremi z zastavicami velikosti 30 cm x 30 cm vsakih 40 m, na 60-metrski pas ob stojnih mestih pa se zastavice ne nameščajo. Če pri poteku skozi gozdno območje na Golovcu vodniki ne segajo več kot 1 m nad drevesne krošnje, oznake niso potrebne. Zaščitna vrv nadzemnega voda se na območju Barja med stojnimi mesti 14 in 18, 20 in 30 ter 31 in 38 opremi z opozorilnimi kroglami velikosti 60 cm na vsakih 45 m, na 60-metrski pas ob stojnih mestih pa se krogle ne nameščajo. Zastavice in opozorilne krogle so v rdeči ali oranžni barvi ali v kombinaciji obeh.

(5)Pred izdajo gradbenega dovoljenja se za izbrano različico proučijo mikrolokacije posameznih stebrov ter popišejo habitatni tipi v vplivnem območju na celotnem poteku daljnovoda, da bi se ugotovilo, ali se na območjih stojnih mest oziroma na poteku podzemnega voda pojavljajo pomembni oziroma ogroženi biotopi ali habitatni tipi. Ob ugotovitvi takega biotopa ali habitatnega tipa se mikrolokacija poteka prilagodi tako, da ne bo ogrožen.

(6)Poleg pogojev iz tretjega odstavka tega člena se pri sečnji gozda na območju Golovca, odstranitvi preostale vegetacije ter ponovni zasaditvi oziroma obnovi izkrčenih površin upoštevata 13. in 30. člen te uredbe.

(7)Pristojna služba za varstvo narave nadzira gradnjo na območju naravnih vrednot. Med gradnjo je potreben tudi geološki naravovarstveni nadzor nad zemeljskimi deli. Ob najdbi geoloških naravnih vrednot se obvesti pristojna služba za varstvo narave.

(1)Podzemni vod prečka Ljubljanico, vodotok 1. reda, na območju Studenca in na območju Ižanske ceste.

(2)Podzemni vod poteka ob dveh vodotokih 2. reda, in sicer ob Iščici v dolžini približno 350 m in ob Curnovcu v dolžini približno 100 m.

(3)Ljubljanica se prečka s podvrtavanjem tako, da je teme podzemnega voda vsaj 1 m pod dnom struge Ljubljanice na urejenih odsekih vodotokov in vsaj 1,5 m pod dnom struge pri neurejenih vodotokih. Na tej globini podzemni vod poteka v razdalji med spodnjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri urejenih vodotokih oziroma v razdalji med zgornjima robovoma brežin ter še 3 do 5 m na vsako stran pri neurejenih vodotokih. Delovne ploščadi za podvrtavanje so odmaknjene vsaj 15 m od zgornjega roba brežine Ljubljanice.

(4)Podzemni vod na odseku ob Iščici in ob Curnovcu zaradi hkratnega odmika od obstoječih objektov oziroma zaradi poteka v obstoječi cesti na krajši razdalji poteka v petmetrskem priobalnem zemljišču vodotoka 2. reda reke Iščice in Curnovca. Na teh dveh odsekih se delovni pas na strani proti vodotoku ukine in nadomesti na strani podzemnega voda, ki je bolj oddaljena od roba brežine. Po potrebi se za čas gradnje in vzdrževalnih del predvidi začasna zaščita brežine. Pri vseh potekih v petmetrskem priobalnem pasu ob Iščici se upošteva:

-        da morajo biti vse prevozne poti in manipulacijske površine izpeljane na tisto stran daljnovoda, ki je bolj oddaljena od roba brežine Iščice;

-        vsa gradbena in strojna dela, povezana z gradnjo daljnovoda, morajo biti opravljena ob suhem vodostaju reke Save;

-        dovoljen mora biti le prevoz lahkih gradbenih strojev, ki so nujno potrebni za opravljanje potrebnih del;

-        gradbeni material se ne sme odlagati na mesta, na katerih je mogoča splavitev ali erodiranje;

-        med opravljanjem del se na gradbišču zagotovi prisotnost pooblaščene osebe upravljavca vodotoka, ki lahko predpiše strožje varovalne ukrepe.

(5)Križanje in poseganje v struge vodotokov se opravita tako, da se ne spremenijo pretok vode, njena kakovost in biotska pestrost. Pri posegih v vodotoke:

-        se čim bolj ohranja naravna obvodna zarast;

-        med gradnjo se ne dovolijo posegi v strugo z materialom, ki vsebuje nevarne spojine;

-        ob onesnaženju vodotokov se obvesti ribiška organizacija, ki upravlja ribiški okoliš;

-        pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozije, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;

-        med gradbenimi deli se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti;

-        dela, ki posegajo v vodne površine, se opravljajo zunaj drstitvenih dob ribjih vrst.

(6)Načrtovani podzemni vodovod in vse delovne površine so v zakonsko določenih odmikih od vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka, in sicer zunaj priobalnega pasu, ki znaša 15 m pri vodotokih 1. reda in 5 m pri vodotokih 2. reda.

(7)Vse delovne ploščadi za izvedbo podzemnega voda morajo biti zunaj zakonsko določenih odmikov od vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka.

(8)Območje ob Ljubljanici na Studencu ter Ljubljansko barje sta poplavni območji, zato se predvidijo tehnični ukrepi ob morebitni preplavitvi podzemnega voda in spodnjih delov stebrov nadzemnega voda, ureditve v poplavnih območjih pa morajo predvidevati obremenitve zaradi dinamike talne in površinske vode. Na poplavnih območjih se zagotovi, da se zaradi organizacije gradnje ne poslabšajo razmere na poplavnih območjih oziroma da se na teh območjih zagotovijo ukrepi za odstranitev slabih vplivov gradnje na poplavno varnost. Gradnja poteka v suhem vremenu oziroma v obdobju, v katerem je mogoče pričakovati manj padavin.

(9)Zaradi posega v vodno ali priobalno zemljišče, ki je v lasti Republike Slovenije, investitor sklene pogodbo o ustanovitvi služnosti.

(1)Daljnovod poteka po kmetijskih območjih z izvedenimi hidromelioracijami na odseku na Marinkih in na delu barja med Curnovcem in avtocestnim počivališčem Barje jug. Podzemni vod poteka po skrajnem zahodnem robu hidromelioracij na Marinkih, nadzemni vod pa poteka po hidromelioracijskem območju med Curnovcem in avtocestnim počivališčem Barje jug.

(2)Na območjih izvedenih hidromelioracij na Barju se drenaža, ki se poškoduje pri gradnji temeljev stebrov, nadomesti z novo. Ker poteka podzemni vod po skrajnem zahodnem robu območja hidromelioracij na Marinkih, se pri izkopu jarka za podzemni vod drenaža, če je tam, na delu izkopa odstrani.

(3)Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikimi pridelovalnimi možnostmi je delovni pas čim ožji.

(4)V varovalnem pasu podzemnega voda velja omejitev kmetijske dejavnosti. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi kot 0,5 m, obdeluje zemljišče globlje kot 0,5 m in postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. V varovalnem pasu nadzemnega voda se zasadijo le rastline, ki zrastejo do take višine, da je vedno zagotovljen odmik rastline od vodnika v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

(5)V vogalnih nosilnih elementih stebra nadzemnega voda so kmetijska opravila, razen košnje, onemogočena.

(6)Gradbena in montažna dela na daljnovodu se opravijo zunaj obdobij najbolj intenzivnih kmetijskih opravil.

(7)Predvidijo in upoštevajo se primanjkljaji in presežki materiala, odlagališča materiala se načrtujejo v sklopu državnega prostorskega načrta tako, da se ne posega na kmetijska zemljišča in da se proizvodne možnosti kmetijskih zemljišč ne poslabšajo.

(8)Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča vzpostavijo v prvotno stanje.

(9)Investitor omogoči lastnikom zemljišč dostop na njihova zemljišča med gradnjo daljnovoda in po njej.

(1)Daljnovod poteka po obsežni gozdni površini Golovca, na kateri imajo gozdne površine poudarjeno socialno in ekološko vlogo. Daljnovod, speljan čez Barje, poteka po parcelah vzdolžnih barjanskih živic.

(2)Zaradi gradnje nadzemnega voda se odstrani gozd prek Golovca v širini območja državnega prostorskega načrta, ki je razviden iz grafičnih prikazov. Novonastali gozdni rob se obnovi s stopničastim dvigovanjem proti robu poseke. Za obnovitev in nadomestne zasaditve se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste v ustrezni sestavi.

(3)Večje gozdne površine se obnovijo na podlagi podrobnejših načrtov sanacije, ki vsebujejo tudi ukrepe za postopno ustalitev gozdnega roba. Za vzdrževanje gozdnih presek se izdela načrt trajnega gospodarjenja na presekah.

(4)Zaradi gradnje podzemnega voda se odstranijo živice v širini varovalnega pasu podzemnega voda. Poseke zunaj območja varovalnega pasu podzemnega voda niso dovoljene. Na posekah zaradi podzemnega voda poznejša zasaditev rastlin ni dovoljena.

(5)Gozd se seka strokovno po odkazilu pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove.

(6)Odstranjeno drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka in nadalje uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča.

(7)Odstranjena lesna masa se uniči tudi s kurjenjem na kraju poseka, vendar le pod nadzorom in kadar za območje ne velja povečana nevarnost požarov v naravnem okolju.

(8)Med gradnjo in po izvedbi posega se omogočita gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč ter ohranijo gozdne ceste in pretok vodotokov.

(9)Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev se poleg že navedenega upošteva še:

-        v neposredni bližini daljnovoda se čim bolj ohrani sedanja gozdna zarast,

-        v gozdovih je delovni pas čim ožji,

-        prepreči se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti v ureditvenem območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega,

-        pri izvajanju posegov in dejavnosti so potrebni vsi morebitni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda čim manjši,

-        v gozdovih se ne urejajo začasna in stalna odlagališča izkopanega materiala in materiala za napeljavo daljnovoda,

-        pri vzdrževanju gozdnih presek se ne uporabljajo arboricidi in herbicidi,

-        za vsa pripravljalna dela v gozdu in posege v gozd se h gradbenemu dovoljenju pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove,

-        na strmih pobočjih se gozd krči z ruvanjem panjev le na zemljiščih stojnih mest stebrov, sicer se drevje le prirezuje,

-        dostopi do gozda po gozdnih vlakah, poteh in stezah se ne zapirajo,

-        posek in spravilo lesa morata biti skladna s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda, načrtuje pa jih Zavod za gozdove Slovenije.

(1)Daljnovod poteka po območjih stoletnih katastrofalnih poplav Ljubljanice na Studencu ter Ljubljanice in Gradaščice na Ljubljanskem barju.

(2)Na poplavnem območju niso dovoljeni posegi ali dejavnosti, ki lahko ob poplavi škodljivo vplivajo na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Gradbena dela in napenjanje vodnikov se ne opravljajo na poplavljenih zemljiščih. Med gradnjo in delovanjem daljnovoda se izvedejo ukrepi, da ob poplavah ne bo škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne poslabša poplavna varnost območja in da ne pride do drugih škodljivih vplivov na okolje.

(3)Stebri in podzemne vode, ki so v poplavnem območju, se ustrezno geotehnično zavarujejo.

(4)Pri velikosti stebrov se upošteva vrednost projektnega pospeška tal (potresna varnost) od 0,100 do 0,200 [g].

(1)Ureditveno območje državnega prostorskega načrta ne posega v območja ali objekte, pomembne za obrambo, zato posebni ukrepi za obrambo niso predvideni.

(2)Na celotnem poteku daljnovoda se za potrebe obrambe zagotovi rezervacijo dveh parov optičnih vlaken v optičnem kablu daljnovoda s priključki oziroma odcepi, ki bodo določeni pri pripravi projektne dokumentacije.

(1)Posegi v tla se opravljajo tako, da so prizadete čim manjše površine. Površine, ki se med gradnjo razgalijo, se ponovno zatravijo ali zasadijo oziroma usposobijo za prvotno rabo.

(2)V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odlaga tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Prst se uporabi za ureditev opustošenih in razvrednotenih tal v okolici stebrov.

(3)Gradbeni posegi s težkimi stroji se opravljajo v suhem vremenu.

(4)Delovni stroji in prevozna vozila so tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Oskrbovanje delovnih strojev in prevoznih vozil, ki se uporabljajo pri gradnji daljnovoda, poteka le na vnaprej določenih in ustrezno utrjenih ter neprepustnih površinah. V območju državnega prostorskega načrta se med gradnjo hrani le sprotna količina maziva in goriva. Ob morebitni nesreči pri razlitju nevarnih snovi v tla se pripravi poslovnik za ukrepanje (načrt ravnanja), na gradbišču pa se določi kraj za opremo za takojšnje ukrepanje, ki je dostopno vsem zaposlenim.

(1)Območje državnega prostorskega načrta posega na območja varstvenih virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja:

-        na širše vodovarstveno območje z oznako VVO III vodonosnika Ljubljanskega polja,

-        na širše vodovarstveno območje z oznako VVO III vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane.

(2)Na širših vodovarstvenih območjih je dovoljena gradnja prenosnih oziroma distribucijskih elektroenergetskih vodov. Pri gradnji, obratovanju in vzdrževanju daljnovoda se na vodovarstvenem območju upoštevajo predpisi s področja varstva vodonosnikov in poplavne varnosti, ki urejajo varstvene pasove pitne vode, in ukrepi za zavarovanje voda.

(3)Zaradi varovanja podtalnice se med gradnjo preprečita izlitje in spiranje goriva, maziva in drugih strupenih snovi v podtalnico. Gradnja poteka v suhem vremenu oziroma v obdobju, v katerem je mogoče pričakovati manj padavin.

Gradnja je organizirana in izvajana tako, da se čim bolj prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vpliva izbira delovnih strojev in prevoznih vozil ter vremenskih razmer med gradnjo. Upoštevajo se predpisi, ki urejajo varstvo zraka. Po potrebi se poskrbi za:

-        vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

-        preprečevanje nenadziranega raznosa materiala z gradbišč s prevoznimi sredstvi in čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine,

-        protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz,

-        upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak pri začasnih gradbenih objektih, uporabljenih delovnih strojih in prevoznih sredstvih,

-        prilagoditev vožnje skozi naselja in po neutrjenih poteh.

(1)Med gradnjo se ne sme preseči zakonsko določena raven hrupa, upoštevajo se ukrepi za varovanje pred hrupom:

-        uporabljeni gradbeni stroji morajo imeti potrdila o zvočni moči, ki ne presega vrednosti;

-        hrupna dela se opravljajo med 7. in 19. uro;

-        zagotoviti je treba ustrezno organizacijo gradbišča (omejitev zvočnih signalov, motorji strojev ne obratujejo brez potrebe v prostem teku);

-        v gozdovih je treba podirati drevesa ter opravljati gradbena in montažna dela zunaj obdobja gnezditve in valjenja ptic.

(2)Posebni ukrepi za varstvo pred hrupom med delovanjem daljnovoda niso potrebni.

(1)Vsi objekti in naprave, ki so viri elektromagnetnih sevanj, upoštevajo predpise, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju in so načrtovani ter izvedeni tako, da so vplivi na okolje čim manjši.

(2)Na območju Poti spomina in tovarištva med RTP Polje in Letališko cesto, na območju Psihiatrične klinike na Studencu in ob stanovanjskih objektih na Devcah se podzemni vod naredi na ustrezni globini vsaj 1,5 m ali več, tako da je gostota magnetnega pretoka pod zakonsko predpisanimi mejnimi vrednostmi za I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem.

(3)Magnetno polje podzemnega voda pri prehodu v nadzemni vod na specialnem končnem stebru se z ustreznimi ukrepi omeji pod zakonsko predpisane mejne vrednosti.

(4)Na območju vrtičkov med južno avtocesto in Cesto v Mestni log se v varovalnem območju nadzemnega voda vrtički odstranijo, površina pa zatravi. Novi posegi v tem območju se izvedejo v skladu s 7. členom te uredbe.

(1)Požarna varnost obstoječih objektov v koridorju daljnovoda in njegovi bližini se zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda ne poslabša.

(2)Varstvo pred požarom se zagotavlja z zadostnimi odmiki objektov od vodnikov, zadostnimi odmiki drevja od stebrov daljnovoda, in sicer najmanj 3 m, in z uporabo negorljivega materiala na objektih pod daljnovodom in ob njem.

(3)Med gradnjo in preostalimi ureditvami se ne kuri v gozdu ali odmetavajo predmeti ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.

(1)Daljnovod se lahko gradi v dveh etapah, in sicer v eni etapi za odsek daljnovoda od RTP Polje do vključitve v DV 2 x 110 kV RTP Kleče-RTP Vič in v drugi etapi za odcep daljnovoda do RTP Trnovo med avtocestnim priključkom Ljubljana - Center in RTP Trnovo.

(2)Posamezna etapa je sklenjena funkcionalna ali tehnološka celota. V posamezni etapi je mogoče dela opravljati v več fazah.

(3)Obstoječi infrastrukturni vodi se zaradi gradnje podzemnega voda prestavijo najpozneje hkrati z gradnjo podzemnega voda.

Obveznosti investitorja in izvajalcev so:

-        nadomestiti, obnoviti ali povrniti nastalo škodo za vse objekte, naprave in ureditve, ki jih ni v državnem prostorskem načrtu, pa se pri gradnji ugotovi, da so prizadeti z gradbenimi deli za gradnjo daljnovoda;

-        če na objektih, napravah in ureditvah ob prevoznih poteh in ob gradbišču nastane škoda, ki je posledica gradnje, je škodo treba odpraviti oziroma plačati odškodnino;

-        da so odgovorni za dejansko škodo ribiški organizaciji, ki upravlja ribolovno vodo, če povzročijo škodo, povezano z ribami ali ribolovno vodo;

-        pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;

-        med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov z obstoječimi infrastrukturnimi objekti in napravami;

-        kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličbe poteka, spremembe dokumentacije obstoječe infrastrukture in morebitnih poškodb ter prekinitve prometa, ki bi nastali zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta.

(1)Investitor med pripravo projektne dokumentacije zagotovi program monitoringa kot celosten načrt za spremljanje in nadzor v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem s tem državnim prostorskim načrtom določenih prostorskih ureditev ter izvedbo tega spremljanja in nadzora.

(2)Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih se po možnosti spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi monitoringi kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Monitoring se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo spremljanje stanja okolja, in usmeritvami poročila o vplivih na okolje. Ugotovitve spremljanja in nadzora so javne. Ugotovitve se enkrat letno predložijo lokalnim skupnostim. Med gradnjo se zagotovi stalen geološko-geomehanski nadzor.

(3)Med gradnjo se spremlja določanje velikosti in kakovosti poseka vegetacije, nadzirajo se ekološko pomembna območja, območja naravnih vrednot in varovanih območij, arheološki nadzor na celotnem poteku daljnovoda, nadzor nad ravnanjem s humusom, nadzor nad čim manjšo porabo prostora za gradnjo, nadzor nad takojšnjo renaturacijo okrnjenih površin po dokončanju gradbenih del, nadzor nad hrupom.

(4)Med delovanjem daljnovoda se ptice gnezdilke spremljajo pet let, elektromagnetno sevanje daljnovoda pa v skladu s predpisi o elektromagnetnem sevanju.

(5)Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih investitor izvede na podlagi izsledkov monitoringa, so:

-        dodatne tehnične in prostorske rešitve;

-        dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;

-        ureditev poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;

-        spremembe rabe prostora;

-        drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

(1)Vse delovne površine za gradnjo daljnovoda morajo biti v območju državnega prostorskega načrta.

(2)Za gradbišča se čim bolj uporabljajo že obstoječe komunikacije. Če se med gradnjo naredijo dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se pridobi soglasje lastnikov zemljišča in upošteva trenutna raba prizadetega in sosednjih zemljišč.

(3)Del projektne dokumentacije je načrt prevoznih poti za gradnjo stebrov in podzemnega voda ter lokacije stojnih mest strojev za vlečenje kablov v podzemno kabelsko kanalizacijo in podvrtavanje. Poteki prevoznih poti in lokacije se izberejo tako, da so čim manj prizadeti bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.

(4)Poleg vseh obveznosti, navedenih v 40. in 41. členu te uredbe, investitorji in izvajalci med gradnjo in po njej upoštevajo:

-        med izvajanjem del mora investitor zagotoviti spremljanje stanja na gradbišču in nadzor nad njim,

-        vse ceste in poti za obvoz ali prevoz med gradnjo se pred začetkom del ustrezno uredijo, po gradnji daljnovoda pa se odpravijo morebitne poškodbe,

-        objekti in infrastrukturni vodi se obnovijo, če med gradnjo daljnovoda na njih pride do poškodb zaradi opravljanja del,

-        zgradijo se dostopi, ki v državnem prostorskem načrtu niso predvideni, so pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank ali med gradnjo,

-        zagotovi se zavarovanje gradbišča, tako da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,

-        zemeljski material se odlaga zunaj območja vodotokov,

-        med gradnjo se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih škodljivih snovi oziroma ob nezgodi zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. V najkrajšem mogočem času je treba odpraviti morebitne slabe posledice, ki bi nastale zaradi gradnje daljnovoda.

(5)Zaradi zagotovitve varnosti pred škodljivim delovanjem voda se gradnja organizira tako, da ni oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

(6)Morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala se uredijo tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč.

(1)Investitor daljnovoda pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh ureditev iz tega državnega prostorskega načrta, ki jih ne prevzame v upravljanje.

(2)Po končani gradnji drugi upravljavci te ureditve prevzamejo v upravljanje in vzdrževanje.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1)Pri uresničevanju državnega prostorskega načrta so dopustni odmiki od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetskotehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2)Odmiki od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo. Tudi ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja in ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih.

(3)Dovoljeni so pomiki nosilnih stebrov v osi daljnovoda +/- 30 m glede na posamezne koordinate stebrov. Dovoljeni odmik pri višini stebrov znaša +/- 20% njegove absolutne višine.

(4)Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo križanja gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s to uredbo, s traso daljnovoda. K vsaki rešitvi takega križanja mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca.

Do izvedbe ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta dopustni opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja ter redna investicijska vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče opravljati skladno z merili in zahtevami te uredbe, če z njimi soglaša upravljavec elektroenergetskega omrežja.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni občinski prostorski akti:

1.Mestna občina Ljubljana:

-  Odlok o dolgoročnem planu občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 za območje mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/86, Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 - odločba US, 64/04 in 69/04),

-  Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V1 Rudnik (Uradni list RS, št. 6/88),

-  Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V2 Trnovo - Tržaška cesta (Uradni list RS, št. 6/88),

-  Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V2 Trnovo-Tržaška cesta (Uradni list RS, št. 11/95),

-  Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V4 Lavrica (Uradni list RS, št. 6/88),

-  Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V5 Črna vas (Uradni list RS, št. 6/88),

-  Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V6 Mestni log (Uradni list RS, št. 6/88),

-  Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območji urejanja VM2/4 in VM6/1 - Motel (Uradni list RS, št. 27/88),

-  Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje urejanja VS2/11 Rakova jelša (Uradni list RS, št. 9/89).

-  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MP4/1 Letališče (Uradni list RS, št. 70/95),

-  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M5 Selo - Nove Fužine (Uradni list RS, št. 3/88),

-  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M6 Štepanjsko naselje-Hrušica-Bizovik (Uradni list RS, št. 3/88),

-  Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M9 Zadvor-Sostro (Uradni list RS, št. 3/88),

-  Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Ižanske ceste od križišča z Jurčkovo potjo do križišča s Peruzzijevo cesto (Uradni list RS, št. 70/95),

-  Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje ŽG Ljubljana (Uradni list RS, št. 29/06),

-  Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zadrževalni kanal Fužine-Zalog z zadrževalnim bazenom pred centralno čistilno napravo v Zalogu (Uradni list RS, št. 101/09).

2.Občina Škofljica:

-  Odlok o dolgoročnem planu občin in Mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986-1990 za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98),

-  Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto Š 4 Lavrica (Uradni list RS, št. 73/05).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-20/2010/6 Ljubljana, dne 16. junija 2010 EVA 2010-2511-0049 Vlada Republike Slovenije Borut Pahor l.r. Predsednik