29. člen

(1)Prečkanje Savinje v Bregu pri Polzeli se izvede s prekopom ali podvrtavanjem. Pri prekopu je globina plinovodne cevi najmanj 2,00 m pod najnižjo koto dna struge Savinje in se ščiti s talnim pragom. Pri podvrtavanju se plinovod vgradi ustrezno globlje glede na izbrano tehnologijo vrtanja.

(2)Pri prečkanju drugih vodotokov in ribnika Goričica se plinovodna cev vgradi na ustrezno globino in ustrezno zaščiti s kamnito oblogo oziroma obbetoniranjem cevi. Struga se po položitvi plinovoda ureja in po potrebi utrdi s kamnito oblogo. Pri tem se lahko obnovi ali na novo izdela kamnita obloga tudi nad obstoječim plinovodom M 2.

(3)Teme cevi mora biti na globini najmanj 1,0 m pod dnom reguliranih oziroma najmanj 1,50 m pod dnom nereguliranih nižinskih vodotokov in neurejenih hudournikov. Pri tej globini mora cev potekati na razdalji med spodnjima robovoma brežin in še na 3,00 do 5,00 m na vsako stran pri reguliranih vodotokih oziroma na razdalji med zgornjima robovoma brežin in še 3,00 do 5,00 m na vsako stran pri nereguliranih vodotokih.

(4)Na območju križanja morajo biti dno struge in brežine vodotoka ustrezno zavarovane. Zaradi erozijske stabilnosti se izvedejo kamnite zložbe iz kamnov premera 20 do 80 cm ali utrditve s polaganjem kamna v betonu, v pasu minimalno 3 m gorvodno in dolvodno od območja prečkanja. Križanja po mostnih konstrukcijah morajo biti predvidena na dolvodni strani teh konstrukcij tako, da ne zmanjšujejo pretočne prevodnosti vodotoka in ne ovirajo izvajanja vzdrževalnih del na njem.

(5)Vsako križanje in poseganje v struge vodotokov je treba izvesti tako, da se ne spremeni narava vodotoka, to je pretok vode, kakovost vode in biološka raznovrstnost. Pri teh posegih je treba upoštevati naslednje:

-        ne smejo se poslabšati sedanje odtočne razmere voda (meteornih in površinskih) na celotnem vplivnem območju trase plinovoda;

-        ne sme se poslabšati vodni režim;

-        v struge vodotokov se ne sme odlagati izkopanega materiala in postavljati drugih ovir;

-        ne smejo nastajati nova erozijska žarišča ter ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov. Na geološko nestabilnih terenih je treba dosledno upoštevati navodila strokovnjaka za geologijo, geotehniko in geomehaniko za preprečitev plazov in stabilizacijo terena z ustreznim odvodom površinskih in globinskih voda ter z ukrepi gradbene, biološke in kemične stabilizacije;

-        pri koritih vodotokov mora biti po izvedenem prečkanju vzpostavljeno prvotno stanje, območja izkopa pa ustrezno zavarovana pred erozijo. Vse ureditve strug potokov na območju križanja s plinovodom morajo biti skladne z danes uveljavljeno prakso in zahtevami, povezanimi s posegi v naravne površinske vodotoke. Zato je treba pri zavarovalnih ukrepih kar najbolj uporabljati naravne materiale (kamen, les, vegetativna zaščita ...). Posege v vodotoke je obvezno izvajati pod nadzorom izvajalca javne službe urejanja voda;

-        prečkanje vodotokov je obvezno izvajati v prisotnosti rečne nadzorne službe;

-        za vsako prečkanje vodotokov je treba izdelati projekte s to vsebino:

-        tehnično poročilo,

-        prikaz prečkanja v danih razmerah v ustreznem merilu,

-        prečni prerez struge in prečkanja,

-        detajl zavarovanja korita na območju prečkanja,

-        detajl polaganja plinovoda na vodnih in priobalnih zemljiščih;

-        kjer plinovod poteka vzporedno z vodotokom, mora praviloma znašati odmik plinovoda od zgornjega roba brežine vsaj 15,00 m pri vodotokih 1. reda oziroma 5,00 m pri vodotokih 2. reda.

(6)Pri vodotokih, ki potekajo v nasipih, je treba za mejo vodnega zemljišča šteti spodnji rob visokovodnega nasipa na zračni strani. Na posameznih odsekih, na katerih pri vzporednem poteku plinovoda z vodotokom zaradi prostorskih danosti ni mogoče zagotoviti predpisanega odmika, je dovoljeno vodenje plinovoda po priobalnem zemljišču. Omogočiti je treba izvajanje vzdrževalnih del na vodotokih.

(7)Nobena vodnogospodarska ureditev se ne sme izvajati med drstjo, ne glede na to, da so ribe izlovljene in vodotoki izpraznjeni. Pred začetkom posega v vodotoke je treba terminski načrt izvajanja gradbenih in regulacijskih del uskladiti s predstavniki pristojne ribiške družine ter jim omogočiti izlov v predelu polaganja plinovoda, odlaganje ujetih rib med gradnjo in ponovno naselitev izpraznjenih vodotokov po zaključku del. Med gradnjo je treba preprečiti kakršno koli izlivanje tekočin, ko so naftni derivati, olja, cementne odplake, ki bi spremenile kemizem vode v obravnavanih vodotokih.

(8)Trasa prenosnega plinovoda M 2/1 Rogaška Slatina–Trojane poteka tudi po območjih, ki so ob nastopu visokih vod poplavljena. Zato je treba ureditve načrtovati tako, da se ob gradnji in obratovanju izvedejo vsi ukrepi, da se ob poplavi preprečijo škodljivi vplivi na vode in vodni režim ter drugi škodljivi vplivi na okolje. V času napovedanih obsežnih padavin se na območju poplavnih površin in na območjih prečkanj vodotokov dela ne izvajajo. Izvajalec dela je dolžan redno spremljati stanje vremenske napovedi in temu primerno prilagodi izvajanje del na območju poplavnih površin.

(9)Na območju poplavnih površin se dela izvajajo na prilagojen način. Na vsakih 25 m nasipa začasno odloženega izkopanega materiala vzdolž trase plinovoda se pusti najmanj 5 m široka odprtina v nasipu, da ni popolnoma prekinjeno odtekanje vode v času nenadnih poplav. Po zasipu plinovoda na območju poplavnih površin se teren povrne v prvotno reliefno stanje, nadvišanje je dovoljeno do največ 15 cm.

(10)Trasa načrtovanega prenosnega plinovoda M 2/1 poteka po območju predvidenega zadrževalnika visokih vod Trnava na Bolski. Pri načrtovanju morajo biti upoštevani posegi, ki so predvideni in opredeljeni v strokovnih podlagah za državni lokacijski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini »Ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini; Zadrževanje visokih vod ob Savinji in Bolski na območju Spodnje Savinjske doline«.