Zakon o nadzoru državne meje (uradno prečiščeno besedilo) (ZNDM-2-UPB1)

(1)Ta zakon določa organizacijo in način opravljanja nadzora državne meje, izvajanja izravnalnih ukrepov in mednarodno policijsko sodelovanje.

(2)Ta zakon v skladu z Uredbo (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13. 4. 2006, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Zakonik o schengenskih mejah) določa tudi pristojne organe v Republiki Sloveniji za izvajanje Zakonika o schengenskih mejah ter sankcije za kršitve njegovih določb.

(3)Za nadzor državne meje po tem zakonu se štejejo dejavnost in ukrepi iz Zakonika o schengenskih mejah.

(4)Mednarodno policijsko sodelovanje zajema dejavnost tujih policijskih organov na državnem ozemlju Republike Slovenije oziroma organov Republike Slovenije na tujem državnem ozemlju, sodelovanje s tujimi varnostnimi organi, napotitev uradnikov za zvezo v tujino ter sprejem tujih uradnikov za zvezo.

(5)Opravljanje nadzora državne meje po tem zakonu ne posega v izvajanje pooblastil, ki jih imajo v skladu z veljavno zakonodajo drugi državni organi.

Nadzor državne meje se opravlja z namenom, da se: – zavarujeta življenje in zdravje ljudi; – preprečujejo in odkrivajo kazniva dejanja in prekrški ter odkrivajo in prijemajo njihovi storilci; – preprečujejo nedovoljene migracije; – zagotavlja varnost ljudi, premoženja in okolja; – preprečujejo in odkrivajo druge nevarnosti za javno varnost in red.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. mejna črta razmejuje območje Republike Slovenije od območij sosednjih držav; 2. državna meja po tem zakonu je kopenska in morska meja ter letališča in pristanišča, prek katerih poteka mednarodni promet; 3. območja mejnih prehodov, za katere velja Sklep Sveta z dne 6. decembra 2007 o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Češki republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, Republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki (UL L št. 323 z dne 8. 12. 2007, str. 34), imajo za namene upravljanja in prostorske ureditve, status mejnega prehoda; 4. mednarodni običaji so pravila splošne prakse in splošno sprejeta pravila, ki se nanašajo na vsebino in zadeve, urejene s tem zakonom; 5. mejna prometna povezava je cesta, železniška proga ali pot, ki poteka čez mejno črto izven mejnih prehodov.

Za nadzor državne meje je pristojna policija.

(1)Za opravljanje nalog nadzora državne meje imajo policisti in policistke (v nadaljnjem besedilu: policisti) pooblastila, ki jih predpisuje ta zakon, pooblastila, ki jih predpisujejo drugi zakoni, ter pooblastila, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije.

(2)Če s tem ali drugim predpisom ni določeno drugače, morajo policisti, kadar opravljajo naloge po tem zakonu, upoštevati mednarodne običaje.

Policija lahko za opravljanje nadzora nad državno mejo, če ta zakon ali drugi predpisi posebej ne urejajo posebnih pooblastil, sprejema in izvaja tudi druge nujne ukrepe za preprečevanje nevarnosti, ki v konkretnem primeru pomenijo neposredno ogrožanje javne varnosti in reda, še zlasti življenja in zdravja ljudi ter premoženja.

(1)Policisti smejo pri opravljanju nalog nadzora državne meje uporabljati le tisto pooblastilo, s katerim opravljajo nalogo z najmanjšimi škodljivimi posledicami za osebo.

(2)Izvajanje pooblastil ne sme povzročiti škode, ki bi bila v očitnem nesorazmerju z njihovim namenom in zastavljenimi cilji njihove uporabe.

(3)Policist mora prenehati izvajati pooblastila takoj, ko ni več razlogov za njihovo uporabo.

(1)Policija sme postaviti table z opozorilnimi napisi in drugo signalizacijo ali namestiti in uporabljati tehnična ali druga sredstva za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Za vzdrževanje tabel, druge signalizacije in drugih tehničnih sredstev po tem členu je pristojna policija.

(2)Če je potrebno za uspešno izvedbo nalog po tem zakonu in nalog, predpisanih s pravnim redom Evropske unije, policisti lahko uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo.

(3)Lastniki in posestniki zemljišč in vodnih površin morajo pustiti prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje.

Za opravljanje nalog nadzora državne meje smejo policisti ne glede na druge predpise uporabljati vse vrste vozil, vodna plovila in zrakoplove v obmejnem območju ob državni meji, na drugih območjih pa le, če je to potrebno, da se pride do takega območja.

(1)Vlada Republike Slovenije na predlog posameznih ministrstev imenuje člane delegacij v meddržavnih komisijah za označevanje in vzdrževanje državnih meja, ustanovljenih na podlagi veljavnih mednarodnih pogodb. Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, z drugimi pristojnimi ministrstvi usklajuje opravljanje nalog, povezanih z označevanjem mejne črte ter razmejitvijo.

(2)Strokovno-tehnična opravila v zvezi z označevanjem mejne črte opravlja upravni organ, pristojen za geodetske zadeve.

(3)Ob glavnih cestah, ki vodijo proti mejni črti na notranjih mejah, se s tablami obvešča o prihodu na ozemlje Republike Slovenije oziroma o približevanju ozemlju sosednje države članice Evropske unije. S tablami se obvešča tudi o prihodu na ozemlje Republike Slovenije na letališčih in pristaniščih.

(4)Če potek mejne črte ni dovolj razpoznaven, je treba bližino mejne črte na cestnih in drugih povezavah označiti s posebnimi opozorilnimi tablami, ki opozarjajo na neposredno bližino mejne črte in s prometno signalizacijo, ki prepoveduje promet vozil.

(5)Na opozorilne table in drugo signalizacijo je prepovedano pritrjevati ali namestiti karkoli, prepovedana so tudi druga ravnanja, s katerimi bi se zakrivala vidnost teh tabel ali druge signalizacije.

(6)Lastniki in upravitelji cest, poti in drugih zemljišč morajo brezplačno dovoliti prehod in omogočiti brezplačno postavitev opozorilnih tabel in druge signalizacije na način, ki ne posega v vrednost nepremičnine. Table iz tretjega odstavka tega člena in posebne opozorilne table iz četrtega odstavka tega člena postavi in vzdržuje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Drugo prometno signalizacijo iz četrtega odstavka tega člena na javnih cestah postavi in vzdržuje upravljavec ceste.

(7)Oznake iz četrtega odstavka tega člena se vpišejo v evidenco državne meje, ki jo vodi upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Vpis ali spremembo vpisa oznak iz četrtega odstavka tega člena izvede upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, na predlog policije.

(8)Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje tretjega odstavka tega člena. Način izvajanja četrtega odstavka tega člena s pravilnikom določi minister, pristojen za notranje zadeve.

(1)Mejne prometne povezave se zaprejo z zapornicami ali na druge načine, ki preprečujejo nedovoljen prehod državne meje.

(2)Na zemljiščih, na katerih se mejne prometne povezave zaprejo na način iz prejšnjega odstavka, se zaradi dostopa, gradnje in postavitve ter za čas postavitve zapornic ali drugih načinov zapiranja ustanovi služnost v javno korist v skladu s predpisi, ki urejajo stvarnopravna razmerja, ter v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice.

(3)Seznam mejnih prometnih povezav, ki se zaprejo, določi Vlada Republike Slovenije.

(4)Izvedba del, s katerimi se mejne prometne povezave, ki jih opredeljuje seznam iz prejšnjega odstavka, zaprejo na način iz prvega odstavka tega člena, se šteje za dela v javno korist, za katera v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ni potrebno gradbeno dovoljenje in se lahko začnejo brez pridobitve lokacijske informacije.

(1)Če mora biti mejna črta na podlagi mednarodne pogodbe prosta drevja, grmičevja in drugega rastlinja, ki zmanjšuje vidnost mejnih oznak ali poteka mejne črte, in mednarodna pogodba ne določa drugače, je za zagotovitev vidnosti pristojen upravni organ, pristojen za geodetske zadeve.

(2)Minister, pristojen za notranje zadeve, lahko zaradi javnega reda z odredbo začasno prepove cestni oziroma železniški promet, lete letal in drugih naprav za letenje, plovbo, lov, ribolov ter gibanje ali zadrževanje oseb ob mejni črti. Prepoved traja, dokler trajajo razlogi za javni red.

(3)Zaradi vidnosti mejne črte lahko policija z odločbo prepove sajenje in setev posameznih vrst drevja in drugih rastlin ob mejni črti. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(4)Prizadeti po drugem odstavku tega člena nimajo pravice do odškodnine zaradi izvajanja potrebnih ukrepov po tem členu.

Kadar se s prostorskim aktom občine ureja tudi območje, ki sega 50 metrov od mejne črte, pri pripravi in sprejemanju prostorskega akta v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora, v delu, ki se nanaša na 50-metrski pas, kot udeleženec sodeluje tudi policija.

(1)Kadar policija ugotovi ravnanje tujih državnih organov na ozemlju Republike Slovenije, ki ni dovoljeno z mednarodnimi pogodbami, predpisi Republike Slovenije ali predpisi Evropske unije, oziroma nedovoljeno poseganje v okolje in prostor ob mejni črti Republike Slovenije državnih organov ali drugih oseb tujih držav, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(2)Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje tega člena.

(1)Prestop državne meje je vsako človekovo gibanje čez državno mejo.

(2)Oseba, ki državno mejo prestopi zaradi nepredvidljivih nujnih okoliščin izven mejnega prehoda ali izven določenega delovnega časa, mora, takoj ko je to mogoče, o tem obvestiti policijo.

(1)Tranzit pomeni vstop v Republiko Slovenijo iz prve države, prehod ozemlja Republike Slovenije in izstop v drugo državo.

(2)Za osebe, ki državno mejo prečkajo v zračnem prometu, ne velja obveznost mejne kontrole: – če po pristanku na letališču brez odlašanja znova odletijo in v tem vmesnem času ne zapustijo zračnega plovila; – če gre za prelet zračnega plovila brez vmesnega pristanka.

(3)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za pomorski promet.

Mejne prehode, delovni čas in obseg uporabe mejnih prehodov določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.

(1)Policija lahko ob izkazanem upravičenem interesu z odločbo ustanovi mejni prehod za poimensko določene osebe. Pri ustanovitvi mejnega prehoda za določen krog oseb je potrebno tudi soglasje upravnega organa, pristojnega za carinske zadeve, v katerem opredeli pogoje in stroške za opravljanje carinske kontrole. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(2)Mejni prehod se po tem členu lahko ustanovi za največ tri leta.

(3)V odločbi se poleg kraja odprtja mejnega prehoda za določen krog oseb navedejo tudi poimenski seznam oseb, ki jim je dovoljen prehod, čas obratovanja mejnega prehoda, obseg uporabe mejnega prehoda in drugi pogoji.

(1)Policija lahko z odločbo ustanovi začasni mejni prehod, če je to potrebno za smotrno izvajanje kratkotrajnih čezmejnih dejavnosti, kot so: – vaje za primer naravnih in drugih nesreč; – športne prireditve; – ukrepi za preusmerjanje prometa; – kulturne, znanstvene, strokovne in turistične prireditve in dejavnosti; – izvajanje dejavnosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb; – kmetijska, gozdarska dela in druga dela ter opravila, za katera obstaja širši javni interes.

(2)Če se ustanovi začasni mejni prehod na letališču, vzletišču ali železniški progi, policija izda odločbo v soglasju z ministrstvom, pristojnim za promet.

(3)Pri ustanovitvi začasnega mejnega prehoda je potrebno tudi soglasje upravnega organa, pristojnega za carinske zadeve, v katerem opredeli pogoje in stroške za opravljanje carinske kontrole.

(4)Pobudnik ustanovitve začasnega mejnega prehoda za cestni in železniški promet mora o tem pravočasno obvestiti sosednje varnostne organe.

(5)Začasni mejni prehod po tem členu se lahko ustanovi za največ šest mesecev v 12 mesecih, razen zaradi razlogov iz šeste alineje prvega odstavka tega člena, za katere se mejni prehod ustanovi, dokler trajajo ta dela oziroma za čas, dokler obstaja širši javni interes.

(6)V odločbi se poleg kraja odprtja začasnega mejnega prehoda navedejo tudi čas obratovanja mejnega prehoda, obseg uporabe mejnega prehoda in drugi pogoji.

(7)O pritožbi v zadevah iz prvega odstavka tega člena odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

Stroške ustanovitve in obratovanja mejnega prehoda za določen krog oseb in začasnega mejnega prehoda krije pobudnik ustanovitve takega mejnega prehoda. Stroški se v tem primeru smejo obračunati pavšalno glede na predvidene stroške opravljanja mejne in carinske kontrole. Stroški se določijo v odločbi o določitvi takega mejnega prehoda.

(1)Mejni prehodi morajo biti urejeni tako, da omogočajo smotrno, učinkovito in ekonomično delovanje služb na mejnem prehodu.

(2)Upravljavci letališč, pristanišč in železniških postaj morajo z ustreznimi objekti in organizacijskimi ukrepi poskrbeti, da lahko policija opravlja mejno kontrolo.

(3)Upravljavci iz prejšnjega odstavka morajo policiji zagotoviti ustrezne službene prostore in zadostno število parkirnih mest, brezplačno omogočiti dostop do svojih objektov in naprav, zagotoviti brezplačen prevoz pri opravljanju nalog, in takoj, ko je mogoče, brezplačno sporočiti vozne rede, rede letenja in vsa dejanska prometna gibanja.

(1)Vsakemu mejnemu prehodu, razen mejnim prehodom, določenim v 18. členu tega zakona, pripada območje mejnega prehoda, ki zajema neposredno okolico z objekti, ki so potrebni za smotrno in varno odvijanje prometa. Območje, ki je potrebno za opravljanje mejne kontrole, je sestavni del območja mejnega prehoda. Mejnim prehodom iz 19. ter četrtega odstavka 36. člena tega zakona le izjemoma pripada območje mejnega prehoda.

(2)V območje mejnega prehoda za železniški promet spada tudi železniški tir s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem od mejne črte do mejnega prehoda.

(3)Območje mejnega prehoda z odločbo določi direktor policijske uprave s soglasjem direktorja pristojnega carinskega urada. Območje mejnega prehoda na letališču z odločbo določi direktor pristojne policijske uprave, v soglasju s pristojno notranjo organizacijsko enoto ministrstva, pristojnega za promet, za civilno letalstvo. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(4)Na območju mejnega prehoda sta gibanje in zadrževanje dovoljena le osebam, ki nameravajo prestopiti državno mejo ali so jo že prestopile in se na mejnem prehodu zadržujejo zaradi mejne kontrole, ter drugim osebam, ki imajo upravičen razlog.

(5)Na območju mejnega prehoda je prepovedano pobiranje kakršnih koli dajatev, prispevkov ali pristojbin, razen tistih, ki se pobirajo na podlagi zakona.

(6)Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena.

(1)Mejni prehod in njegovo območje se označita z opozorilnimi, obvestilnimi in dopolnilnimi tablami.

(2)Postavitev opozorilnih, obvestilnih in dopolnilnih tabel ni potrebna na mejnih prehodih iz 18., 19. ter četrtega odstavka 36. člena tega zakona.

(3)Obliko, vsebino in način postavitve opozorilnih, obvestilnih in dopolnilnih tabel v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, določi minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom.

Potniki in druge osebe, ki so na območju mejnega prehoda, morajo upoštevati navodila in odredbe uradnih oseb, ki opravljajo mejno kontrolo.

(1)Za gradnjo ali spremembo namembnosti objektov po predpisih o graditvi objektov in naprav na območju mejnega prehoda je potrebno pridobiti soglasji direktorja pristojne policijske uprave in direktorja pristojnega carinskega urada. O pritožbi zoper odločitev direktorja policijske uprave odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o pritožbi zoper odločitev direktorja carinskega urada pa odloča ministrstvo, pristojno za finance.

(2)Soglasje iz prvega odstavka tega člena se ne izda, če bi objekt, naprava ali dejavnost lahko ovirala opravljanje mejne kontrole, drugih varnostnih ukrepov na državni meji ali zmanjševala preglednost.

(3)Soglasje velja do izdaje ustreznega gradbenega ali drugega dovoljenja, vendar največ dve leti.

(1)Ob prihodu iz tujine mora poveljnik plovila zagotoviti, da člani posadke in potniki ne zapustijo plovila, preden ni opravljena mejna kontrola, če se opravlja na plovilu.

(2)Poveljnik ladje ali zastopnik ladjarja mora, še preden pripluje ladja v pristanišče ali najpozneje ob pristanku v pristanišču, policiji naznaniti vse potnike, ki nimajo veljavnega dokumenta za prestop državne meje.

(3)Poveljnik plovila mora storiti vse potrebno, da potniki, ki nimajo veljavnega dokumenta za prestop državne meje ali jim je bil vstop v Republiko Slovenijo zavrnjen, ne zapustijo ladje brez dovoljenja policije.

(4)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi v zračnem prometu, določbi prvega in drugega odstavka tega člena pa se smiselno uporabljata tudi v avtobusnem in železniškem prometu.

(1)Oseba, ki namerava prestopiti ali je že prestopila mejno črto, mora izročiti veljavni dokument za prestop državne meje in se podrediti mejni kontroli ter ne sme zapustiti območja mejnega prehoda, dokler ni mejna kontrola opravljena, ali se kako drugače izmakniti mejni kontroli oziroma odstopiti od nameravanega prestopa državne meje.

(2)Državljan tretje države, ki namerava prestopiti ali je že prestopil mejno črto, mora policistu, ki opravlja mejno kontrolo, pojasniti vse okoliščine, pomembne za prehod državne meje.

(3)Oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena se mora ravnati po navodilih in odredbah policista, ki opravlja mejno kontrolo.

(1)Mejna kontrola se opravi izključno ob nameravanem prestopu državne meje.

(2)Policist, ki opravlja mejno kontrolo, sme: – zahtevati predložitev veljavnih dokumentov, ki so potrebni za prestop državne meje za osebe in predmete; – vnesti v dokumente za prestop državne meje podatke o okoliščinah vstopa ali izstopa iz države; – opraviti kontrolo potnikov, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari, ki jih ima oseba s seboj; – zadržati osebo za nujno potreben čas, vendar največ za 48 ur.

(3)Če policist na mejnem prehodu opravlja kontrolo v neposredni bližini carinskega delavca, policist praviloma pred kontrolo po tretji alineji prejšnjega odstavka omogoči osebi, pri kateri opravlja mejno kontrolo, predložitev blaga pri carinskem organu.

(4)Minister, pristojen za notranje zadeve, predpiše način opravljanja mejne kontrole na posameznih vrstah mejnih prehodov.

(1)Kontrola potnikov je kontrola, ki zajema preverjanje dokumentov za prestop državne meje skupaj s preverjanjem biometričnih podatkov ter z ugotavljanjem identitete osebe, ki namerava prestopiti državno mejo, in drugih pogojev za prestop in tiralično-tehnično preverjanje osebe z odvzemom prstnih odtisov in odtisov dlani ter preverjanje drugih telesnih identifikacijskih značilnosti. Policist sme zahtevati od osebe, naj pokaže, kaj ima pri sebi.

(2)V primeru suma posedovanja prepovedanih stvari, predmetov ali zaradi ugotavljanja identitete sme policist pregledati ali preiskati osebo. Preiskava po tem členu ne zajema preiskave telesnih votlin.

(3)Kontrola prevoznega sredstva je kontrola, ki zajema zunanji in notranji vidni pregled prevoznega sredstva in preiskavo prevoznega sredstva.

(4)V primeru suma, da oseba v prevoznem sredstvu prevaža prepovedane predmete ali stvari, ki bi pripomogle k ugotavljanju njene identitete ali identitete drugih potnikov, ter zaradi preprečevanja nedovoljenega vstopa v Republiko Slovenijo sme policist preiskati prevozno sredstvo, kar pomeni podroben pregled vseh delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva.

(5)Kontrola stvari zajema kontrolo predmetov in stvari, ki jih ima oseba, ki namerava prestopiti državno mejo, s seboj ali v prevoznem sredstvu.

(6)V primeru suma, da so v predmetih ali stvareh, ki jih ima s seboj, ali v prevoznem sredstvu prepovedani predmeti ali stvari, ki bi pripomogle k ugotavljanju njene identitete ali identitete drugih potnikov, sme policist preiskati predmete ali stvari, kar pomeni podroben pregled vseh delov skupaj z razstavljanjem posameznih delov.

(7)Pri opravljanju kontrole potnikov, kontrole prevoznega sredstva in kontrole stvari sme policist uporabljati ustrezne tehnične pripomočke.

Lastnik prevoznega sredstva in lastnik stvari oziroma oseba, ki jih ima v posesti, ima pravico biti prisoten pri pregledu oziroma preiskavi.

(1)Če policist med pregledom ali preiskavo osebe, stvari ali prevoznega sredstva najde predmete, ki se smejo odvzeti po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali po zakonu, ki ureja prekrške, policist nadaljuje postopek po navedenih zakonih.

(2)Če policist med pregledom ali preiskavo osebe, stvari ali prevoznega sredstva najde predmete, ki ne spadajo med predmete iz prejšnjega odstavka, pa v skladu s predpisi spadajo v področje nadzora drugega državnega organa, jih prepustijo pristojnemu organu v nadaljnji postopek.

(1)Policist sme za nujno potreben čas, vendar največ za 48 ur, zadržati osebo, ki namerava ali je že prestopila mejno črto in obstaja razlog za sum, da je oseba nedovoljeno prestopila državno mejo in je zadržanje potrebno zaradi ugotovitve vseh potrebnih dejstev in okoliščin prehajanja državne meje ali zaradi zavrnitve tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop v državo in ga zaradi utemeljenih razlogov iz države ni mogoče napotiti takoj.

(2)Zadržano osebo je treba o razlogih za zadržanje in njenih pravicah obvestiti takoj.

(3)Če zadržanje iz prvega odstavka tega člena traja več kot 6 ur, mora policist v pisni obliki z odločbo takoj obvestiti osebo, ki je zadržana, o razlogih za zadržanje. Zadržana oseba ima, dokler traja zadržanje, pravico do pritožbe zoper odločbo o zadržanju. O pritožbi mora odločiti pristojno okrožno sodišče v 48 urah. Pritožba ne zadrži zadržanja.

(1)Območje opravljanja mejne kontrole je del mejnega prehoda, kjer policist opravlja mejno kontrolo.

(2)Mejno kontrolo opravi policist praviloma na območju mejnega prehoda. Če je oseba zalotena pri nezakonitem prestopu državne meje ali po njem, policist opravi mejno kontrolo na kraju, kjer je tako osebo zalotil.

(3)Mejna kontrola se sme opraviti, če tako določa mednarodna pogodba, tudi na ozemlju druge države ali med vožnjo na vlaku, ki je ali bo prevozil državno mejo.

(1)Ob delni opustitvi mejne kontrole v skladu z Zakonikom o schengenskih mejah policist, odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole, določi prednostne cilje mejne kontrole, ki se morajo prilagajati konkretnim varnostnim razmeram.

(2)Če to dopuščajo varnostne razmere, sme generalni direktor policije, če to ni v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Republike Slovenije ali javnim interesom, odrediti, da se sme mejna kontrola opravljati v obliki policijskih patrulj.

(1)Zaradi ugotavljanja nedovoljenega vstopa, preverjanja zakonitosti bivanja na ozemlju Republike Slovenije ter preprečevanja in odkrivanja nedovoljenih migracij in čezmejne kriminalitete lahko policisti zoper osebo, za katero obstaja utemeljena verjetnost, da naj bi prestopila notranjo mejo, izvajajo izravnalne ukrepe, kot jih določa ta zakon.

(2)Med izravnalne ukrepe spadajo naslednja policijska pooblastila: pregled listin, preverjanje osebe, kontrola osebe ter kontrola prevoznega sredstva in stvari.

(3)Pooblastila v okviru izravnalnih ukrepov izvajajo policisti tako, da naključno in nediskriminatorno preverjajo osebe, ki so prestopile notranjo mejo.

(1)Policist lahko zahteva od osebe, da mu na vpogled izroči listine, ki dokazujejo, da je oseba v Republiko Slovenijo vstopila na dovoljen način, ter dovoljenja in listine, ki dokazujejo zakonitost bivanja na ozemlju Republike Slovenije.

(2)Policist sme zaradi iskanja znakov ponarejanja listin opraviti njihov pregled, vključno s pregledom z uporabo tehničnih sredstev in naprav.

(3)Policist lahko osebne podatke osebe preverja v zbirkah podatkov, ki jih upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ter zbirkah podatkov do katerih imajo policisti dostop na podlagi predpisov Evropske unije ali mednarodnih pogodb.

(4)V primeru, da istovetnosti osebe ni mogoče ugotoviti na podlagi predloženih listin ali v primeru dvoma v istovetnost osebe, sme policist v zbirkah podatkov iz prejšnjega odstavka preveriti biometrične podatke, kar je odvzem prstnih odtisov in odtisov dlani ter preveriti druge telesne identifikacijske značilnosti, če izhajajo iz zbirk podatkov.

(1)Policist sme opraviti kontrolo osebe, njenega prevoznega sredstva in stvari, ki jih ima oseba pri sebi ali pod svojim nadzorom: – če obstaja sum, da ima oseba pri sebi ali v prevoznem sredstvu prepovedane predmete ali stvari; – če obstaja sum, da ima oseba pri sebi ponarejene listine; – če obstaja sum, da se v prevoznem sredstvu skrivajo druge osebe.

(2)Pred začetkom kontrole policist pozove osebo, da pokaže kaj ima pri sebi ali v prevoznem sredstvu, razen če bi to ogrozilo varnost ljudi in premoženja.

(3)Kontrolo osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če s postopkom ni mogoče odlašati.

(4)Pri kontroli osebe policist z rokami pretipa oblačila osebe in pregleda vsebino predmetov, ki jih ima oseba pri sebi, pod svojim nadzorom ali v prevoznem sredstvu.

(5)Kontrola prevoznega sredstva obsega zunanji in notranji pregled prevoznega sredstva, vključno z njegovimi skritimi deli.

(6)Pri kontroli stvari in prevoznega sredstva smejo policisti uporabljati tehnična sredstva in naprave in če je potrebno pregledati posamezne dele prevoznega sredstva.

(7)Če policist med izvajanjem kontrole po tem členu najde predmete ali stvari, ki se smejo odvzeti po zakonu, ki ureja kazenski postopek, ali po zakonu, ki ureja prekrške, policist nadaljuje postopek po navedenih zakonih. V primeru, da najdeni predmeti ne sodijo med navedene predmete ali stvari, v skladu s predpisi pa spadajo v področje nadzora drugega državnega organa, jih prepustijo pristojnemu organu v nadaljnji postopek.

(1)O začasni ponovni uvedbi ter podaljšanju nadzora na notranjih mejah v skladu z II. poglavjem III. naslova Zakonika o schengenskih mejah odloči vlada na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve.

(2)Za obveščanje oziroma pošiljanje informacij drugim državam članicam Evropske unije, Komisiji in Evropskemu parlamentu v skladu z II. poglavjem III. naslova Zakonika o schengenskih mejah o ponovni uvedbi ali podaljšanju nadzora na notranjih mejah, posvetovanje, potrjevanje datuma, ko je nadzor odpravljen, in pošiljanje poročila, je pristojno ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, na predlog ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(3)Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o ponovni uvedbi in ukinitvi nadzora na notranjih mejah obvešča javnost.

(4)Ob začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v skladu z II. poglavjem III. naslova Zakonika o schengenskih mejah, minister, pristojen za notranje zadeve, določi mejne prehode, na katerih je dovoljeno prehajati državno mejo.

(1)Vstop ali tranzit v Republiko Slovenijo se lahko dovoli pripadnikom tujih varnostnih organov v uniformi, z orožjem in vozili, ki so označeni z njihovimi znaki in emblemi.

(2)Dovoljenje za vstop ali tranzit tujih varnostnih organov na ozemlje Republike Slovenije izda policija. V dovoljenju se lahko določijo posebni pogoji za vstop ali tranzit.

(3)Ob pogoju vzajemnosti smejo pripadniki tujih varnostnih organov, ki so člani uradnih delegacij na službenih obiskih, vstopiti v Republiko Slovenijo in brez posebnega dovoljenja nositi uniformo in osebno orožje, če je to del njihove uniforme.

(4)Pripadniki tujih varnostnih organov, ki spremljajo predstavnika te države na obisku v Republiki Sloveniji, lahko vnesejo in nosijo kratkocevno orožje in pripadajoče strelivo na podlagi najave tuje delegacije ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, ki to najavo pravočasno sporoči policiji. Pripadniki tujih varnostnih organov lahko orožje uporabijo le, če ne morejo drugače zavarovati življenja ljudi ali od sebe odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njihovo življenje.

(1)Ne glede na prejšnji člen smejo vstopiti v Republiko Slovenijo in izvajati z mednarodnim sporazumom ukrepe za nadzor državne meje in druge naloge mednarodnega policijskega sodelovanja pooblaščene osebe drugih držav, prav tako pa smejo v skladu z mednarodnimi sporazumi tovrstne ukrepe in naloge izvajati tudi policisti Republike Slovenije v tujini.

(2)Na ozemlju Republike Slovenije smejo pripadniki tujih varnostnih organov, ki opravljajo naloge in ukrepe iz prejšnjega odstavka, brez posebnega dovoljenja nositi uniformo, osebno orožje ali druga prisilna sredstva, če je to del njihove službene opreme, vendar smejo orožje in druga prisilna sredstva uporabiti le, če je to potrebno, da bi odvrnili od sebe ali koga drugega neposredni protipravni napad, s katerim je ogroženo njihovo življenje.

Uradnik za zvezo se v tujino napoti s sklepom Vlade Republike Slovenije, ki podrobneje določi njegove naloge in pristojnosti.

(1)Policija sme na območjih mejnih prehodov in na drugih območjih ob državni meji zaradi omogočanja opravljanja nadzora državne meje namestiti fotografske in snemalne naprave.

(2)Osebe, ki so na območju mejnega prehoda, na katerem so nameščene fotografske in snemalne naprave, morajo biti nanje opozorjene v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(3)Če se pri tem snemajo osebni podatki, je treba te posnetke uničiti v enem letu, razen, če se ti podatki potrebujejo v kazenskem postopku ali postopku o prekršku.

(4)Minister, pristojen za notranje zadeve, s pravilnikom podrobneje uredi izvajanje prvega odstavka tega člena.

Policija sme od oseb, pri katerih se opravlja mejna kontrola, neposredno zbirati osebne podatke, ki se hranijo v evidenci po tem zakonu, pri tem pa lahko za zbiranje osebnih podatkov uporablja tudi ustrezna tehnična sredstva, uporabi pa lahko tudi druge podatke iz že obstoječih evidenc.

Policija za namene izvajanja izravnalnih ukrepov, vodi evidenco oseb, pri katerih se izvede postopek po 35.a in 35.b členu tega zakona, pri čemer ta evidenca ne vsebuje biometričnih podatkov, tudi v primeru, če so bili uporabljeni za ugotavljanje istovetnosti..

(1)V evidenci iz prejšnjega člena se smejo zbirati in hraniti naslednji podatki: osebno ime, rojstni podatki, EMŠO, če mu je določena, identifikacijska številka posameznika v policijskih evidencah – CR, spol, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, državljanstvo, podatki o listini, na podlagi katere je bila ugotovljena identiteta, in okoliščine ugotavljanja identitete.

(2)Podatki, zbrani na podlagi prejšnjega odstavka, se smejo hraniti pet let po vnosu v evidenco.

(3)Posameznik ima pravico do vpogleda v svoje podatke v evidenci.

(1)Pristojni organ Republike Slovenije za izvajanje Zakonika o schengenskih mejah je policija, razen določb iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(2)Pristojni organ Republike Slovenije za izvajanje 34. člena Zakonika o schengenskih mejah je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3)Pristojni organ Republike Slovenije za izvajanje b) točke, 21. člena ter 2.1.1. točke VI. Priloge Zakonika o schengenskih mejah je ministrstvo, pristojno za promet.

(4)Pristojni organ Republike Slovenije za izvajanje 4.3. točke VII. Priloge Zakonika o schengenskih mejah je ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(5)Izvajanje tega zakona nadzira policija.

Z globo najmanj 400 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki: 1. ne pusti proste poti za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje (tretji odstavek 8. člena); 2. seje ali sadi nekatere vrste rastlin ali drevja v nasprotju z odločbo (tretji odstavek 12. člena); 3. prestopi državno mejo izven mejnega prehoda ali izven delovnega časa (prvi odstavek 4. člena Zakonika o schengenskih mejah); 4. prestopi državno mejo zaradi nepredvidljivih nujnih okoliščin, pa o tem takoj ne obvesti policije (drugi odstavek 15. člena); 5. se giblje ali zadržuje na območju mejnega prehoda, pa za to nima upravičenega razloga (četrti odstavek 22. člena); 6. na območju mejnega prehoda ne upošteva navodil in odredb policista, ki opravlja mejno kontrolo (24. člen); 7. brez soglasja kakor koli spremeni namembnost objekta ali naprave, ki je na območju mejnega prehoda (prvi odstavek 25. člena); 8. kot poveljnik plovila ali druga oseba ne izpolni obveznosti poveljnika plovila (prvi, drugi in tretji odstavek 26. člena); 9. se izmakne mejni kontroli ali se poskuša izmakniti mejni kontroli (prvi odstavek 27. člena); 10. samovoljno zapusti območje mejnega prehoda, dokler mejna kontrola ni opravljena (prvi odstavek 27. člena); 11. se pri mejni kontroli izkaže s tujo ali neveljavno listino za prestop državne meje (prvi odstavek 27. člena); 12. ne pojasni vseh okoliščin, pomembnih za prehod državne meje ali ne upošteva navodil in odredb policistov, ki opravljajo mejno kontrolo (drugi in tretji odstavek 27. člena).

Z globo najmanj 600 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki: 1. nadaljuje let brez dovoljenja (2.1.4. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 2. ne obvesti policije o prihodu ali odhodu letal (2.2.3. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 3. ne pošlje splošne izjave in podatkov o potnikih (2.3.1. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 4. ne izroči seznama policistom ali drugemu pristojnemu organu (3.1.2. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 5. policiji ne sporoči vseh sprememb v zvezi s sestavo posadke ali številom potnikov (3.1.4. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 6. policije ne obvesti, da so na krovu slepi potniki (3.1.4. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 7. policije pravočasno ne obvesti o odhodu ladje (3.1.5. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 8. pristojnim policistom ne pošlje načrta poti in programa križarjenja (3.2.1. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 9. pristojnim policistom ne pošlje ali pošlje nepopolne imenske sezname (3.2.4. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 10. ne obvesti policije o vplutju rekreacijskega plovila v pristanišče, ki ni mejni prehod (3.2.6. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 11. ne obvesti policije o spremembi posadke ali prisotnosti potnikov (3.2.9. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah).

Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki: 1. na opozorilne table in drugo signalizacijo, postavljeno po tem zakonu ali predpisih, izdanih na podlagi tega zakona pritrjuje kakršne koli druge table, napise, plakate in podobno (peti odstavek 10. člena); 2. opravlja cestni oziroma železniški promet, letenje z letali ali drugimi napravami za letenje, pluje, izvaja lov, ribolov, se giblje ali zadržuje ob mejni črti, kadar je to z odredbo prepovedano (drugi odstavek 12. člena); 3. na območju mejnega prehoda pobira dajatve v nasprotju s petim odstavkom 22. člena tega zakona.

(1)Z globo najmanj 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki: 1. ne pusti proste poti za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje (tretji odstavek 8. člena); 2. ne poskrbi, da bi se mejna kontrola lahko izvajala skladno s tem zakonom (drugi odstavek 21. člena); 3. ne zagotovi službenih prostorov, parkirnih mest, dostopa do objektov in prostorov, brezplačnega prevoza, voznih redov, ne obvešča ali ne obvešča pravočasno o dejanskih prometnih gibanjih (tretji odstavek 21. člena); 4. brez soglasja kakor koli spremeni namembnost objekta ali naprave, ki je na območju mejnega prehoda (prvi odstavek 25. člena); 5. pravna oseba, katere poveljnik plovila ali druga oseba ne izpolni obveznosti poveljnika plovila (prvi, drugi in tretji odstavek 26. člena).

(2)Z globo najmanj 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1)Z globo najmanj 2.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki: 1. ne sprejme potrebnih ukrepov iz drugega odstavka 2.1.3. točke priloge VI Zakonika o schengenskih mejah; 2. ravna v nasprotju s 3.1.2. točko priloge VI Zakonika o schengenskih mejah; 3. ravna v nasprotju s 3.1.4. točko priloge VI Zakonika o schengenskih mejah; 4. ravna v nasprotju s 3.1.5. točko priloge VI Zakonika o schengenskih mejah.

(2)Z globo najmanj 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Zakon o nadzoru državne meje – ZNDM-2 (Uradni list RS, št. 60/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

(1)Vlada sprejme seznam cestnih povezav, po katerih se ne odvija čezmejni promet iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Minister, pristojen za notranje zadeve, v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona izda predpise iz osmega odstavka 10. člena, drugega odstavka 14. člena, šestega odstavka 22. člena, tretjega odstavka 23. člena, četrtega odstavka 28. člena ter četrtega odstavka 40. člena tega zakona.

(1)Do uveljavitve Sklepa Sveta EU, sprejetega na podlagi drugega odstavka 3. člena Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvi pogodb, na katerih temelji Evropska unija (Uradni list RS – MP, št. 3/04), v Republiki Sloveniji, se na notranjih mejah uporabljajo določbe tega zakona in določbe Zakonika o schengenskih mejah, ki veljajo za zunanje meje.

(2)Z dnem uveljavitve Sklepa Sveta EU, sprejetega na podlagi drugega odstavka 3. člena Akta o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvi pogodb, na katerih temelji Evropska unija (Uradni list RS – MP, št. 3/04), v Republiki Sloveniji, se na notranjih mejah prenehajo uporabljati določbe IV. in V. poglavja tega zakona, razen ob začasni ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah v skladu s 36. členom tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – Zakon o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 87/02, 126/03, 69/05 – odločba US, 83/05 – popravni sklep k odločbi US in 69/06), – Uredba o izvajanju Uredbe Sveta (ES) o zahtevi, da pristojni organi držav članic sistematično žigosajo potne listine državljanov tretjih držav pri njihovem prehodu zunanjih meja držav članic ter o spremembi Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma in Skupnega priročnika v ta namen (Uradni list RS, št. 39/05), – Pravilnik o izvajanju zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 45/04 in 39/05), – Pravilnik o označevanju mejnih prehodov in njihovih območij (Uradni list RS, št. 45/04).

(2)Predpisa iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se smiselno uporabljata do izdaje predpisov iz drugega odstavka 50. člena tega zakona, če nista v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje – ZNDM-2A (Uradni list RS, št. 77/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 8., 9., 10. in 12. člena tega zakona, ki začnejo veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.