Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem

(1)Ta uredba določa zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za varnost in zdravje, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem med njihovim delom v skladu z Direktivo 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (19. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 114 z dne 27. 4. 2006, str. 38), nazadnje spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1).

(2)Ta uredba se nanaša na tveganja za varnost in zdravje delavcev zaradi škodljivih vplivov na oči in kožo, ki so posledica izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem.

(3)Ta uredba določa tudi obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem.

V tej uredbi uporabljeni pojmi pomenijo naslednje: a)     optično sevanje: vsako elektromagnetno sevanje z valovnimi dolžinami med 100 nm in 1 mm. Spekter optičnega sevanja je razdeljen na ultravijolično, vidno in infrardeče sevanje:

-  ultravijolično sevanje: optično sevanje z valovnimi dolžinami med 100 nm in 400 nm; ultravijolično območje se deli na UVA (315–400 nm), UVB (280–315 nm) in UVC (100–280 nm);

-  vidno sevanje: optično sevanje z valovnimi dolžinami med 380 nm in 780 nm;

-  infrardeče sevanje: optično sevanje z valovnimi dolžinami med 780 nm in 1 mm; infrardeče območje se deli na IRA (780–1 400 nm), IRB (1 400–3 000 nm) in IRC (3 000 nm–1 mm); b)     laser (ojačevanje svetlobe s stimulirano emisijo sevanja): vsako sredstvo, ki lahko proizvaja ali ojači elektromagnetno sevanje v območju valovnih dolžin optičnega sevanja, predvsem s postopkom nadzorovanega stimuliranega sevanja; c)     lasersko sevanje: optično sevanje laserja; č)    nekoherentno sevanje: vsako optično sevanje, ki ni lasersko; d)     mejne vrednosti izpostavljenosti: mejne vrednosti izpostavljenosti optičnim sevanjem temeljijo neposredno na ugotovljenih vplivih sevanj na zdravje in bioloških presojah. Upoštevanje teh mejnih vrednosti bo zagotovilo, da bodo delavci, izpostavljeni umetnim virom optičnih sevanj, zavarovani pred vsemi znanimi škodljivimi vplivi za zdravje; e)     obsevanost, iradianca (E) ali gostota pretoka moči: sevajoči tokovni vpad, ki vpada na enoto površine, izražen v vatih na kvadratni meter (W m –2); f)      izpostavljenost sevanju (H): časovni integral obsevanosti, izražen v džulih na kvadratni meter (J m – 2); g)     energijska sevnost, radianca (L): sevalni tok ali izstopna moč na prostorski kot na enoto površine, izražen v vatih na kvadratni meter na steradian (W m –2) sr –1); h)     raven: součinkovanje obsevanosti, izpostavljenosti sevanju in energijski sevnosti, ki jim je delavec izpostavljen.

(1)Mejne vrednosti izpostavljenosti za nekoherentna optična sevanja, ki ga ne oddajajo naravni viri optičnih sevanj, so navedene v prilogi I, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Mejne vrednosti izpostavljenosti za laserska optična sevanja so navedene v prilogi II, ki je sestavni del te uredbe.

(1)Delodajalec mora skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, oceniti ter po potrebi izmeriti ali izračunati ali izmeriti in izračunati ravni izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem, katerim so delavci izpostavljeni, tako da se lahko določijo in izvedejo potrebni ukrepi za omejitev izpostavljenosti na sprejemljive vrednosti.

(2)Uporabljene metode ocenjevanja, meritev ali izračunov ali meritev in izračunov morajo biti za laserska sevanja v skladu s standardi Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC), za nekoherentna sevanja pa v skladu s priporočili Mednarodne komisije za osvetlitev (CIE) in Evropskega odbora za standardizacijo (CEN).

(3)V primerih izpostavljenosti, ki jih ne obravnavajo ti standardi in priporočila, in dokler ne bodo dostopni ustrezni standardi EU in priporočila, morajo biti ocene, meritve ali izračuni ali meritve in izračuni izvedeni na podlagi dostopnih nacionalnih ali mednarodnih znanstveno utemeljenih smernic. V obeh primerih izpostavljenosti se lahko pri oceni upoštevajo podatki, ki jih je zagotovil proizvajalec opreme, če so ti zajeti v ustreznih predpisih Skupnosti.

(4)Ocene, meritve ali izračune ali meritve in izračune načrtujejo delodajalci v ustreznih rokih. Podatke, pridobljene z oceno, skupaj s podatki na podlagi meritev ali izračunov ali meritev in izračunov, ravni izpostavljenosti iz prejšnjih odstavkov, je treba hraniti na način, ki omogoča poznejše primerjanje rezultatov in zaključke.

(5)Strokovni delavci ali službe, ki opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti in zdravja pri delu za delodajalce, ocenjevanje, meritve ali izračune ali meritve in izračune na področju optičnih sevanj, morajo imeti glede na vrsto preiskave ter metodo ocenjevanja, meritev ali izračunov ali meritev in izračunov ustrezne merilnike za merjenje optičnih sevanj po standardih serij SIST EN 14255 ali SIST EN 60825.

Pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev umetnim optičnim sevanjem mora delodajalec nameniti posebno pozornost: a)     ravnem, razponu valovnih dolžin in trajanju izpostavljenosti umetnim virom optičnih sevanj; b)     mejnim vrednostim izpostavljenosti iz priloge I in priloge II te uredbe; c)     vplivom na varnost in zdravje posebej občutljivih skupin delavcev; č)    možnim vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja optičnih sevanj in na svetlobo občutljivih kemičnih snovi na delovnem mestu; d)     vsem posrednim vplivom, kakor so začasna oslepitev, eksplozija ali ogenj; e)     obstoju delovne opreme, načrtovane za zmanjšanje ravni izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem; f)      ustreznim podatkom, pridobljenim z zdravstvenim nadzorom, vključno z objavljenimi podatki, če ti obstajajo; g)     izpostavljenosti mnogovrstnim virom umetnih optičnih sevanj; h)     klasifikaciji laserjev glede na ustrezne standarde IEC in klasifikaciji katerih koli umetnih virov, ki bi lahko povzročili podobne poškodbe, kakor laserji razreda 3B ali 4; i)       informacijam o virih optičnih sevanj in z njimi povezano delovno opremo, ki jo zagotovijo proizvajalci delovne opreme v skladu z veljavnimi predpisi.

(1)Ocena tveganja mora biti shranjena na primernem nosilcu podatkov, ki omogoča stalen dostop na običajen način.

(2)Oceno tveganja je treba skladno s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, posodabljati, še zlasti, če so nastale pomembne spremembe, zaradi katerih bi ocena tveganja lahko zastarela, ali če rezultati zdravstvenega nadzora pokažejo, da je to potrebno.

(3)Ocena tveganja lahko vsebuje tudi utemeljitev delodajalca, da zaradi vrste in obsega nevarnosti v zvezi z umetnimi optičnimi sevanji nadaljnje podrobnejše ocenjevanje tveganj ni potrebno.

(1)Delodajalec mora ob upoštevanju tehničnega napredka in temeljnih načel za varnost in zdravje pri delu, določenih v zakonu, ki ureja varnost in zdravje pri delu, z razpoložljivimi ukrepi zagotoviti, da se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem, odpravijo pri viru ali zmanjšajo na najnižjo možno mero.

(2)Če na podlagi ocene tveganja obstaja možnost, da bi bile mejne vrednosti izpostavljenosti lahko presežene, mora delodajalec izdelati in izvesti program tehničnih ali organizacijskih ali tehničnih in organizacijskih, ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti, ki bi presegala mejne vrednosti, zlasti tako, da: a)     uvaja druge delovne postopke, ki zmanjšujejo tveganje zaradi optičnih sevanj; b)     izbira glede na vrsto dela primerno delovno opremo, ki oddaja manj optičnih sevanj; c)     uvaja tehnične ukrepe za zmanjšanje emisije optičnih sevanj, vključno, kadar je to potrebno, s koordiniranimi ali sinhroniziranimi varnostni mehanizmi, zasloni in podobnimi mehanizmi za varovanje zdravja; č)    pripravlja in izvaja ustrezne programe za vzdrževanje delovne opreme, delovnih mest in sistemov delovnih mest; d)     načrtuje in razporeja delovna mesta; e)     omejuje trajanje in raven izpostavljenosti; f)      zagotovi uporabo ustrezne osebne varovalne opreme; g)     zagotovi uporabo navodil proizvajalca opreme, kakor to določajo predpisi Skupnosti.

(3)Na podlagi ocene tveganja mora delodajalec delovna mesta, kjer bi bili delavci lahko izpostavljeni ravnem umetnih optičnih sevanj, ki presegajo mejne vrednosti izpostavljenosti, označiti z ustreznimi varnostnimi znaki. Ta območja mora, če je to tehnično izvedljivo, in kjer obstaja tveganje zaradi nevarnosti prekomerne izpostavljenosti, razmejiti od drugih delovnih mest in omejiti dostop do njih.

(4)Izpostavljenost delavcev umetnim optičnim sevanjem v nobenem primeru ne sme presegati mejnih vrednosti. Če so kljub sprejetim ukrepom, ki jih sprejme delodajalec, mejne vrednosti izpostavljenosti presežene, delodajalec takoj sprejme dodatne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti pod mejne vrednosti. Delodajalec ugotovi razloge, zaradi katerih so bile mejne vrednosti izpostavljenosti presežene ter ustrezno prilagodi varovalne in preventivne ukrepe, da prepreči ponovno prekoračitev mejnih vrednosti.

(5)Delodajalec mora ukrepe iz tega člena prilagoditi zahtevam posebej občutljivih skupin delavcev. Pri tem mora upoštevati strokovno oceno pooblaščenega zdravnika.

Delodajalec mora skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in s to uredbo zagotoviti, da so delavci, ki so pri delu izpostavljeni tveganjem zaradi umetnih optičnih sevanj, ali njihovi predstavniki, obveščeni in usposobljeni za delo glede na rezultate ocene tveganja, zlasti pa glede: a)     sprejetih ukrepov v skladu s to uredbo; b)     mejnih vrednosti izpostavljenosti in z njimi povezanih morebitnih tveganj; c)     rezultatov ocene, meritev ali izračunov ali meritev in izračunov ravni izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem ter obrazložitve njihovega pomena in morebitnih tveganj; č)    načina zaznavanja in obveščanja o škodljivih vplivih izpostavljenosti na zdravje; d)     zdravstvenega nadzora; e)     varnih delovnih postopkov, s katerimi se izpostavljenost umetnim optičnim sevanjem omeji na najnižjo možno raven; f)      pravilne uporabe ustrezne osebne varovalne opreme.

Delodajalec mora zagotoviti posvetovanje in sodelovanje delavcev ali njihovih predstavnikov glede zadev iz te uredbe v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varnosti in zdravja pri delu.

(1)Z namenom preprečevanja in pravočasnega ugotavljanja kakršnih koli negativnih vplivov na zdravje kakor tudi preprečevanja kakršnih koli dolgoročnih tveganj za zdravje in tveganj za kronična obolenja zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem se v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo delavcev, izvaja zdravstveni nadzor, vodenje dokumentacije in dostop do zdravstvene dokumentacije.

(2)Pooblaščeni zdravnik za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, v skladu s prejšnjim odstavkom, izdela in redno dopolnjuje osebno zdravstveno dokumentacijo. Ta zdravstvena dokumentacija vsebuje povzetek rezultatov izvedenega zdravstvenega nadzora. Hraniti jo je treba na način, ki omogoča poznejše zaključke, pri čemer je treba zagotoviti varovanje zaupnosti podatkov. Kopije pomembne dokumentacije pooblaščeni zdravnik na njeno zahtevo predloži inšpekciji dela, ki mora v skladu s predpisi o zdravstveni dejavnosti tako pridobljene podatke varovati kot poklicno skrivnost. Vsak delavec ima pravico do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša nanj. Pri zdravstvenem nadzoru je treba upoštevati oceno tveganja, kadar je ta zanj pomembna.

(3)Delodajalec mora delavcu, pri katerem je izpostavljenost presegla mejno vrednost, zagotoviti zdravstveni pregled. Zdravstveni pregled se izvede tudi, kadar je na podlagi zdravstvenega nadzora pri delavcu ugotovljena določljiva bolezen ali škodljiv vpliv na zdravje kot posledica izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem pri delu.

(4)Kadar je presežena mejna vrednost ali kadar je ugotovljen škodljiv vpliv za zdravje, vključno z boleznijo, mora: a)     pooblaščeni zdravnik seznaniti:

-  delavca o izvidih, ki se nanašajo nanj. Delavec mora biti informiran in dobiti nasvete v zvezi z morebitnim zdravstvenim nadzorom, kateremu bi se moral podvreči po koncu izpostavljenosti;

-  delodajalca o vseh bistvenih ugotovitvah zdravstvenega nadzora, pri čemer je treba zagotoviti varovanje zaupnosti podatkov; b)     delodajalec:

-  preveriti oceno tveganja;

-  preveriti ukrepe, predvidene za odpravljanje ali zmanjševanje tveganj;

-  upoštevati nasvet strokovnih delavcev ali služb, ki v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, in predpisi, ki urejajo opravljanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu, pri izvajanju kakršnega koli ukrepa, potrebnega za odpravljanje ali zmanjševanje tveganja;

-  poskrbeti za stalni zdravstveni nadzor in zagotoviti preverjanje zdravstvenega stanja vseh drugih delavcev, ki so bili enako izpostavljeni, pri čemer smeta pooblaščeni zdravnik ali pristojni organ predlagati, da izpostavljene osebe opravijo zdravstveni pregled.

(1)Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki: a)     skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, ne oceni ter po potrebi ne izmeri ali izračuna ali ne izmeri in izračuna ravni izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem, katerim so bili delavci izpostavljeni, tako da se lahko določijo in izvedejo potrebni ukrepi za omejitev izpostavljenosti na sprejemljive vrednosti (prvi odstavek 4. člena); b)     ne načrtuje ocen, meritev ali izračunov ali meritev in izračunov v ustreznih rokih (četrti odstavek 4. člena); c)     podatke, pridobljene z oceno, skupaj s podatki na podlagi meritev ali izračunov ali meritev in izračunov ravni izpostavljenosti ne hrani na način, ki omogoča poznejše primerjanje rezultatov in zaključke (četrti odstavek 4. člena); č)    ocene tveganja ne hrani na primernem nosilcu podatkov, ki omogoča stalen dostop na običajen način ali ni dostopna na primeren način (prvi odstavek 6. člena); d)     ni posodabljal ocene tveganja, zlasti pa, če so nastale pomembne spremembe, zaradi katerih bi ocena tveganja lahko zastarela, ali če rezultati zdravstvenega nadzora pokažejo, da je to potrebno (drugi odstavek 6. člena); e)     ni zagotovil zdravstvenega pregleda delavcu, pri katerem je izpostavljenost presegla mejno vrednost, ali kadar je na podlagi zdravstvenega nadzora pri delavcu ugotovljena določljiva bolezen ali škodljiv vpliv na zdravje kot posledica izpostavljenosti umetnim optičnim sevanjem pri delu (tretji odstavek 10. člena).

(2)Z globo od 800 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00711-8/2010/4 Ljubljana, dne 29. aprila 2010 EVA 2010-2611-0032 Vlada Republike Slovenije Borut Pahor l.r. Predsednik Priloga I: Neokoherentna optična sevanja Priloga II: Laserska optična sevanja