Pravilnik o mediatorjih v programih sodišč

(1)Ta pravilnik ureja: - vodenje seznama in centralne evidence mediatorjev, ki delujejo v programih sodišč (v nadaljnjem besedilu: mediatorji) po Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljnjem besedilu: zakon), - pogoje za izdajo dovoljenja izvajalcem alternativnega reševanja sporov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) za uvrščanje mediatorjev na seznam, - izobraževanje in druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati mediatorji, - nadzor nad delom mediatorjev.

(2)Za potrebe tega pravilnika družinsko področje vključuje zakonske spore in spore iz razmerij med starši in otroki.

(1)Glede na vrsto sporov, v katerih se izvaja mediacija, se seznam vodi po naslednjih področjih: 1. civilno področje, 2. gospodarsko področje, 3. družinsko področje, 4. delovno področje.

(2)Organ, ki vodi seznam, vpiše mediatorje v tista področja iz prejšnjega odstavka, ki jih posamezno sodišče potrebuje glede na njegovo pristojnost.

(3)Organ, ki vodi seznam, glede na potrebe programa določi najvišje število mediatorjev, ki so lahko vpisani v posamezno področje seznama. Pri tem upošteva zlasti pripad zadev na sodišče v zadnjih 12 mesecih. Število mediatorjev na seznamu mora omogočati, da: - se postopki mediacije zaključijo v treh mesecih, - vsak mediator letno opravi predpisano minimalno število postopkov mediacij, - se postopki mediacije lahko izvajajo tudi kot mediacije z dvema ali več mediatorji, - mediacijo v sporih iz razmerij med starši in otroki lahko vodita dva mediatorja, pri čemer ima eden opravljen pravniški državni izpit, drugi pa izkazuje strokovno znanje in izkušnje s področja psihologije ali drugega podobnega področja.

Mediatorju se zadeva v mediacijo dodeli s pisnim obvestilom o dodelitvi.

(1)Komediator se v mediacijo imenuje na obrazložen predlog mediatorja iz prejšnjega člena.

Svet za alternativno reševanje sporov odloča o: - izdaji dovoljenja izvajalcem za uvrščanje mediatorjev na seznam (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), - podaljšanju dovoljenja, - odvzemu dovoljenja.

Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za uvrščanje mediatorjev na seznam, mora izpolnjevati naslednje pogoje: - po predpisih, po katerih je ustanovljen, lahko opravlja dejavnost izvajanja storitev mediacije, - ima najmanj tri leta izkušenj pri izvajanju storitev mediacije, - razpolaga s prostori in opremo, ki so predpisani s tem pravilnikom in veljavnimi sanitarno‑zdravstvenimi predpisi, predpisi o graditvi objektov, o varstvu okolja, o urejanju naselij, o varstvu pri delu in o varstvu pred požarom, - s pravili svojega delovanja lahko zagotovi kvalitetno organizacijo in izvajanje programa mediacije za sodišče ob polnem upoštevanju določil zakonskih in podzakonskih predpisov, pravil programa sodišča in načel mediatorske etike.

(1)Prostori izvajalca so pisarna, soba za mediacijo in pomožni prostori.

(2)Pisarna po tem pravilniku je prostor, v katerem izvajalec opravlja dela, povezana z organizacijo izvajanja storitev mediacije. Imeti mora opremo za pisarniško poslovanje in prostor za sprejem strank.

(3)Soba za mediacijo je prostor, v katerem se izvajajo storitve mediacije.

(4)Pomožni prostori so čakalnica in sanitarije, ki morajo biti v neposredni bližini pisarne.

Minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na zunanjo in notranjo ureditev prostorov, so: - zunanjost prostorov mora biti gradbeno dokončana; - dostop mora biti varen, neoviran in osvetljen; - zagotovljeni morata biti najmanj dve parkirni mesti za stranke in prostori morajo biti lahko dosegljivi z javnimi prevoznimi sredstvi; - notranjost prostorov mora biti gradbeno dokončana in iz materialov, ki se lahko čistijo oziroma vzdržujejo; - v prostorih morajo biti zagotovljene ustrezne mikroklimatske razmere; - višina prostorov ne sme biti nižja od 2,4 metra; - velikost sobe za mediacijo ne sme biti manjša od 20 m2; - za prostore mora biti izkazana lastninska pravica ali sklenjena najemna pogodba za najmanj tri leta.

Posebni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na ureditev prostorov in opreme izvajalca, so: - prostori morajo biti ustrezno osvetljeni, z možnostjo prezračevanja (naravno prezračevanje ali z napravami za umetno prezračevanje) in ogrevani; - oprema mora biti tehnično brezhibna in iz materialov, ki se lahko čistijo in vzdržujejo; - razporeditev opreme mora zagotavljati varno gibanje strank in delo zaposlenih; - v prostorih mora biti najmanj en telefonski priključek; - izvajalec mora imeti dostop do internetnega omrežja; - pohištvo mora zagotavljati varno hrambo dokumentacije; - prostori morajo biti zavarovani proti vsem običajnim nevarnostim pri zavarovalnici; - prostori morajo biti tehnično varovani.

Izvajalec mora prostore in opremo redno vzdrževati tako, da ob vsakem času dosegajo minimalne tehnične in druge pogoje, določene s tem pravilnikom.

Izpolnjevanje pogojev glede prostorov in opreme se dokazuje z dovoljenjem pristojnega organa o uporabi prostorov za poslovno dejavnost in s pregledom prostorov, ki ga pred izdajo dovoljenja za uvrščanje mediatorjev na seznam opravi tričlanska komisija, ki jo imenuje Svet za alternativno reševanje sporov.

(1)Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje, vloži vlogo pri Ministrstvu za pravosodje, ki jo posreduje Svetu za alternativno reševanje sporov.

(2)Vloga za pridobitev dovoljenja mora obsegati: - podatke o izvajalcu (naziv, naslov in dejavnost), - podatke o izkušnjah izvajalca pri izvajanju storitev mediacije (ali je že zagotavljal storitve mediacije; kje in kako dolgo jih je zagotavljal; če ni bil sam nosilec programa, v katerem so se mediacije izvajale, pa tudi, kdo je bil nosilec programa), - podatke o prostorih in opremi, - pravila delovanja.

(3)Izvajalec ob vložitvi vloge za pridobitev dovoljenja pooblasti Svet za alternativno reševanje sporov, da lahko naročnika, kateremu je izvajalec že zagotavljal storitve mediacije, zaprosi za mnenje o kvaliteti opravljenih storitev.

(1)Če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja, Svet za alternativno reševanje sporov izda dovoljenje za obdobje petih let.

(2)Izvajalec sme s sodiščem skleniti pogodbo o zagotavljanju storitev mediacije največ za obdobje, za katero mu je izdano dovoljenje.

(1)Izvajalec, ki je na podlagi pridobljenega dovoljenja sklenil pogodbo o zagotavljanju storitev mediacije za katero od sodišč iz 4. člena zakona in želi podaljšati dovoljenje, vloži najpozneje 6 mesecev pred iztekom dovoljenja vlogo za podaljšanje dovoljenja pri Ministrstvu za pravosodje, ki jo posreduje Svetu za alternativno reševanje sporov.

(2)Izvajalec v vlogi navede, s katerim sodiščem je sklenil pogodbo o zagotavljanju storitev alternativnega reševanja sporov, datum sklenitve pogodbe in obdobje, za katero je bila pogodba sklenjena.

Svet za alternativno reševanje sporov pred odločanjem o podaljšanju dovoljenja zaprosi sodišče, s katerim je izvajalec sklenil pogodbo o zagotavljanju storitev mediacije, za mnenje glede kvalitete storitev, ki jih zagotavlja izvajalec.

Če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja, Svet za alternativno reševanje sporov podaljša dovoljenje za obdobje petih let.

Svet za alternativno reševanje sporov izvajalcu odvzame dovoljenje, če ugotovi, da izvajalec ne izpolnjuje več vseh pogojev za izdajo dovoljenja.

Postopek za odvzem dovoljenja se začne na obrazložen predlog predsednika sodišča, s katerim je izvajalec sklenil pogodbo o zagotavljanju storitev mediacije, ali na obrazložen predlog kateregakoli člana Sveta za alternativno reševanje sporov.

Odločba o odvzemu dovoljenja izvajalcu se v 8 dneh po njeni dokončnosti posreduje sodišču, za katero izvajalec zagotavlja storitve mediacije.

Sodišča in izvajalci z javnim pozivom povabijo zainteresirane osebe, da pri njih vložijo vlogo za uvrstitev na seznam mediatorjev iz 7. člena zakona. Javni poziv se objavi na spletni strani sodišča ali v dnevnem časopisju.

(1)Oseba, ki želi biti uvrščena na seznam (v nadaljnjem besedilu: kandidat), vloži vlogo za uvrstitev na seznam pri tistem sodišču oziroma izvajalcu, pri katerem želi opravljati storitve mediacije.

(2)Vloga za vpis na seznam mora obsegati naslednje podatke: - osebno ime, - datum in kraj rojstva, - poštni naslov, na katerem je kandidat dosegljiv, - naslov stalnega ali začasnega prebivališča, - kontaktne podatke: številka telefona in elektronski naslov, - strokovni oziroma znanstveni naslov, - poklic, - podatke o zaposlitvi, - področje, na katerem bi kandidat želel izvajati mediacijo, - življenjepis.

(1)Kandidat mora vlogi iz prejšnjega člena priložiti naslednja dokazila o izpolnjevanju pogojev: - potrdilo upravljavca matičnega registra o poslovni sposobnosti, - potrdilo iz kazenske evidence, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, - potrdilo o tem, da ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje, - potrdilo o opravljenem izobraževanju za mediatorja po programu, določenem v 24. členu tega pravilnika.

(2)Kandidat, ki je opravil pravniški državni izpit, predloži potrdilo o tem.

(3)Potrdili iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena ne smeta biti starejši od 30 dni.

(4)Kandidat lahko pooblasti sodišče oziroma izvajalca alternativnega reševanja sporov, pri katerem želi opravljati storitve mediacije, da ta sam pridobi potrdili iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena. V tem primeru mu mora kandidat za namen pridobitve podatkov posredovati podatek o EMŠO.

Življenjepis kandidata mora obsegati zlasti podatke o tem, ali že ima izkušnje z opravljanjem storitev mediacije ter kje, na kakšnem področju in kako dolgo je te storitve opravljal.

(1)Izobraževanje za mediatorja obsega najmanj 40 pedagoških ur in vključuje vse vsebine iz Priloge št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Pedagoška ura obsega najmanj 45 minut.

(3)Izobraževanje za mediatorja vključuje tudi zaključni izpit, na katerem se preveri znanje, ki ga je kandidat pridobil v tem izobraževanju. Uspešno opravljen izpit je pogoj za uspešno zaključeno izobraževanje za mediatorja.

(1)Potrdilo o opravljenem izobraževanju za mediatorja kandidat pridobi pri izvajalcu izobraževanja.

(2)Iz potrdila o opravljenem izobraževanju morajo biti razvidni najmanj naslednji podatki: - ime in naslov izvajalca izobraževanja, - navedba dejavnosti izvajalca izobraževanja, - datum in kraj izvedbe izobraževanja, - naziv izobraževanja, - število ur, ki jih je izobraževanje obsegalo, - datum opravljanja zaključnega izpita in uspešnost kandidata pri izpitu.

(3)Potrdilu o opravljenem izobraževanju mora biti priložen podroben opis vsebine izobraževanja.

(1)Mediatorji so se dolžni strokovno izpopolnjevati in sproti seznanjati zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki ter aktivno sodelovati na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizirajo Center za izobraževanje v pravosodju in drugi ponudniki izobraževanj.

(2)Mediator, uvrščen na seznam, se mora v vsakem koledarskem letu udeležiti nadaljnjega izobraževanja s področja mediacije v trajanju najmanj 12 pedagoških ur, ki ga zagotavlja Center za izobraževanje v pravosodju.

(3)Kot enakovredno izobraževanju iz prejšnjega odstavka, se šteje tudi nadaljnje izobraževanje v enakem obsegu, ki ga s področja mediacije organizirajo drugi domači ali tuji ponudniki ter udeležba na domačih ali tujih seminarjih in konferencah s področja mediacije.

(4)Mediator predloži potrdila o udeležbi na izobraževanju iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena do konca vsakega koledarskega leta vodji sodišču pridruženega programa, v programu, ki je s sodiščem povezan, pa osebi, ki je pri izvajalcu alternativnega reševanja sporov zadolžena za vodenje programa mediacije (v nadaljnjem besedilu: vodja pri izvajalcu).

(5)O ustreznosti vsebine in programov iz tretjega odstavka tega člena odloča vodja sodišču pridruženega programa v sodelovanju s sodnikom iz drugega odstavka 11. člena zakona ali vodja pri izvajalcu.

(1)Kandidat nosi stroške izobraževanja po 22. členu tega pravilnika.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek ima sodnik pravico do udeležbe na izobraževanju za mediatorja po 22. členu tega pravilnika, pod pogoji iz 64. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 120/08 – odl.US, 91/09 in 33/11), razen povračila stroškov izobraževanja in usposabljanja ter s tem povezanih potnih stroškov.

(3)Mediator, vpisan v seznam, nosi stroške nadaljnjega izobraževanja po prejšnjem členu.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek ima sodnik, ki je po petem odstavku 7. člena zakona uvrščen na seznam enega od sodišč, pod pogoji iz 64. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 120/08 – Odl.US, 91/09 in 33/11), razen povračila stroškov izobraževanja in usposabljanja ter s tem povezanih potnih stroškov, pravico do udeležbe na nadaljnjem izobraževanju v minimalnem trajanju po drugem odstavku prejšnjega člena.

(1)Mediator, vpisan v seznam, mora v koledarskem letu v programu sodišča opraviti najmanj deset postopkov mediacije, razen če pripad v posameznem programu tega ne omogoča ali če obstajajo drugi opravičljivi razlogi za to, da mediator ne more opraviti zahtevanega števila mediacij. Vodja sodišču pridruženega programa ali vodja pri izvajalcu odloča o tem, ali je pripad omogočil izvedbo zahtevanega minimalnega števila postopkov mediacije in ali obstajajo drugi opravičljivi razlogi za to, da mediator ne more opraviti zahtevanega števila mediacij.

(2)Če je mediator vpisan v seznam pri več sodiščih ali izvajalcih alternativnega reševanja sporov, pogoj iz prejšnjega odstavka izpolni, če skupno število mediacij, ki jih je opravil v programih sodišč, doseže v prejšnjem odstavku določeno minimalno število opravljenih postopkov mediacij.

(1)V sodišču pridruženem programu sodišče izmed prijavljenih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam, izbere kandidate, ki jih uvrsti na seznam in s katerimi sodišče sklene pogodbe.

(2)V programu, ki je s sodiščem povezan, kandidate izbere izvajalec in v 8 dneh po uvrstitvi vsakega od kandidatov na seznam o tem obvesti sodišče, za katero izvaja program mediacije.

(1)Vsako spremembo podatkov iz prvega odstavka 9. člena zakona in odsotnost, daljšo od enega meseca, je mediator dolžan takoj sporočiti vodji sodišču pridruženega programa ali vodji pri izvajalcu.

(2)Sprememba podatkov iz prvega odstavka 9. člena zakona in odsotnost mediatorja, daljša kot 3 mesece, se vpiše v seznam mediatorjev.

(1)Postopek za izbris s seznama se po prvi alineji tretjega odstavka 8. člena zakona začne na predlog mediatorja.

(2)Postopek za izbris s seznama se po drugi do šesti alineji tretjega odstavka 8. člena zakona začne na obrazložen predlog vodje sodišču pridruženega programa ali vodje pri izvajalcu.

(3)Če se pri izvajalcu začne postopek za izbris mediatorja s seznama, izvajalec o tem v 8 dneh obvesti sodišče, za katerega izvaja program mediacije.

(1)Predlog vodje sodišču pridruženega programa oziroma vodje pri izvajalcu se pošlje v odgovor mediatorju, zoper katerega je začet postopek izbrisa s seznama.

(2)Mediator lahko v 30 dneh od prejema predloga za začetek postopka izbrisa s seznama odgovori na predlog.

(1)Predsednik sodišča oziroma predstojnik izvajalca odloči o vlogi, s katero je bil predlagan izbris mediatorja s seznama. Če vlogi ugodi, se mediator izbriše s seznama.

(2)Izvajalec alternativnega reševanja sporov, ki je mediatorja izbrisal s seznama, o tem v 8 dneh obvesti sodišče, za katerega izvaja program mediacije.

(1)Organ, ki vodi seznam, posreduje ministrstvu, pristojnemu za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), podatke, ki se vpisujejo v centralno evidenco mediatorjev, v osmih dneh od vpisa mediatorja v seznam. V enakem roku posreduje tudi vsako spremembo teh podatkov in podatek o izbrisu mediatorja s seznama.

(2)Centralna evidenca mediatorjev se vodi po sodiščih iz prvega odstavka 4. člena zakona in po področjih iz 2. člena tega pravilnika.

(1)Nadzor nad delom mediatorjev izvaja: - v sodišču pridruženem programu: vodja sodišču pridruženega programa in sodnik iz drugega odstavka 11. člena zakona, - v programu, ki je s sodiščem povezan: vodja pri izvajalcu in sodnik iz drugega odstavka 11. člena zakona.

(2)Pri nadzoru se upošteva zlasti spoštovanje zakonskih določil, določb programa in temeljnih in etičnih načel mediacije, ter ocena mediatorja. Upoštevajo se tudi evalvacijski vprašalniki in morebitna druga mnenja ali pripombe strank in njihovih pooblaščencev v mediaciji, ki jih prejme sodišče ali izvajalec.

(3)Vsak program alternativnega reševanja sporov mora vsebovati pravila o postopku obravnave pritožb zoper delo mediatorjev in pravila o postopku izločitve mediatorja, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost mediatorja.

Mediatorja enkrat v vsakem 24 mesečnem obdobju oceni vodja sodišču pridruženega programa ali vodja pri izvajalcu.

(1)Ob zaključku mediacije mediator povabi stranke in njihove pooblaščence k izpolnitvi anonimnega evalvacijskega vprašalnika.

(2)Evalvacijski vprašalnik vsebuje vprašanja o splošnem zadovoljstvu s postopkom mediacije, delom mediatorja in izidom mediacije in o mnenju strank in njihovih pooblaščencev o posameznih elementih postopka mediacije, nastopa mediatorja in izida mediacije.

(1)Sodišče, v programu, ki je s sodiščem povezan pa izvajalec, vodi evidenco izvajanja in uspešnosti mediacije. Evidenca se deli na dve kategoriji: 1. mediacija na podlagi soglasja strank po 15. členu zakona, 2. mediacija na podlagi obvezne napotitve po 19. členu zakona.

(2)V kategoriji 1 se po posameznih področjih iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika spremljajo naslednji podatki: - število zadev, v katerih je bila mediacija ponujena, - število zadev, v katerih sta obe stranki podali soglasje za mediacijo, - število uspešno zaključenih postopkov mediacije (spor med strankama je bil v celoti rešen s sodno poravnavo ali umikom tožbe ali pritožbe), - število rešenih pridruženih zadev, - število postopkov, v katerih je bilo soglasje za mediacijo umaknjeno pred prvim srečanjem, - skupni znesek izplačane nagrade in potnih stroškov, vključujoč davke in prispevke, - znesek nagrade in potnih stroškov, vključujoč davke in prispevke, ki so ga plačale stranke.

(3)V kategoriji 2 se po posameznih področjih iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika spremljajo naslednji podatki: - število izdanih sklepov o obvezni napotitvi, - število zadev, v katerih je bil vložen pravočasen ugovor zoper sklep o obvezni napotitvi in je bil sklep razveljavljen, - število uspešno zaključenih postopkov mediacije (spor med strankama je bil v celoti rešen s sodno poravnavo ali umikom tožbe ali pritožbe), - število rešenih pridruženih zadev, - skupni znesek izplačane nagrade in potnih stroškov, vključujoč davke in prispevke, - znesek nagrade in potnih stroškov, vključujoč davke in prispevke, ki so ga plačale stranke.

(4)V evidenci se lahko spremljajo tudi drugi podatki, ki so po oceni sodišča oziroma izvajalca pomembni za oceno izvajanja in uspešnosti mediacije.

Določbi 24. in 25. člena tega pravilnika se začneta uporabljati 1. januarja 2011.

Sodišče, ki je ob uveljavitvi zakona že izvajalo program mediacije, po uskladitvi določb takega programa z določbami zakona na seznam mediatorjev uvrsti vse mediatorje, s katerimi ima na dan sprejetja usklajenega programa sklenjene pogodbe o sodelovanju in ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam. Pri tem se šteje, da je potrdilo o opravljenem izobraževanju ustrezno tudi, če ne vsebuje vseh podatkov iz 23. člena tega pravilnika in če mu ni priložen podroben opis vsebine izobraževanja. Sodišče uvrsti mediatorje na seznam po ustreznih področjih v skladu z 2. členom tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati 15. junija 2010. Priloga št. 1: Vsebina izobraževanja za mediatorja