Zakon o dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-H)

V Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo) se za 6. členom dodajo 6.a, 6.b, 6.c in 6.č členi, ki se glasijo: Nacionalni preiskovalni urad (v nadaljnjem besedilu: NPU) je specializirana kriminalistična preiskovalna enota Uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi, ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki terjajo posebno usposobljenost, organiziranost in opremljenost kriminalističnih preiskovalcev ali posebej usmerjeno delovanje državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora. Delo NPU na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj iz njegove pristojnosti vodi direktor NPU. Poleg direktorja v NPU opravljajo naloge še pomočniki direktorja, vodje preiskav – višji kriminalistični inšpektorji, preiskovalci – višji kriminalistični inšpektorji in strokovno-tehnično osebje. NPU je v okviru izvajanja svojih nalog strokovno in operativno avtonomen. Tehnične pogoje in pomoč za izvajanje nalog za NPU zagotavlja Uprava kriminalistične policije. Direktor NPU letno poročilo o delu NPU preko generalnega direktorja policije posreduje ministru, ki s poročilom seznani Vlado Republike Slovenije, ta pa s poročilom seznani pristojni odbor Državnega zbora Republike Slovenije, najkasneje do 31. maja za preteklo leto.

Direktorja NPU na položaj imenuje generalni direktor policije, ki je pri odločitvi vezan na pozitivno mnenje posebne strokovne komisije iz petega odstavka tega člena. Direktor NPU je imenovan za dobo šestih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Če je za direktorja NPU imenovan državni tožilec, mu za čas opravljanja funkcije direktorja NPU tožilska funkcija in vse pravice ter obveznosti, ki izhajajo iz nje, mirujejo. Za mirovanje tožilske funkcije po tem zakonu se uporabljajo določbe o mirovanju tožilske funkcije iz zakona, ki ureja državno tožilstvo. Če je za direktorja NPU imenovan državni tožilec, se smiselno uporablja tudi določba četrtega odstavka 5.a člena tega zakona. Poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, mora kandidat za direktorja NPU izpolnjevati tudi posebne pogoje in kriterije, ki veljajo za kandidata za namestnika generalnega direktorja policije po 5.e členu tega zakona. Strokovno komisijo, ki poda mnenje o ustreznosti kandidata za direktorja, sestavljajo trije člani: 1) predstavnik državnotožilskega sveta, ki ga izmed državnih tožilcev izvoljenih v ta svet za vsak primer posebej imenuje državnotožilski svet; 2) predstavnik Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, ki ga imenuje direktor Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja; 3) priznani neodvisni strokovnjak s področja dela varnostnih organov, kriminalistike, kazenskega prava ali dela organov odkrivanja in pregona, ki ga imenuje minister, pristojen za notranje zadeve. Za delo komisije iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 5.č člena tega zakona, s tem, da člani komisije izmed sebe določijo vodjo komisije. Generalni direktor policije lahko direktorja NPU s položaja razreši samo, če so podani razlogi iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona, ob smiselni uporabi podanih razlogov iz 4. točke prvega odstavka 5.c člena pa samo, če z razrešitvijo soglaša komisija iz petega odstavka.

Odločitev o tem, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bo prevzel NPU, je v pristojnosti direktorja NPU. Pri svoji odločitvi mora direktor NPU upoštevati zlasti: 1) potrebo po posebej usklajenem in usmerjenem izvajanju nalog v sodelovanju z drugimi pristojnimi državnimi organi in institucijami s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora; 2) težo kaznivega dejanja in zahtevnost ter dolgotrajnost preiskovanja; 3) čezmejno razsežnost preiskave; 4) višino domnevnega oškodovanja javno-finančnih sredstev oziroma višino protipravno pridobljene premoženjske koristi; 5) strokovno zapletenost preiskovanja zaradi potrebe po specializiranih znanjih s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij; 6) domnevno vključenost v kaznivo dejanje nosilcev javnih funkcij in direktorjev v javnem sektorju. NPU začne ali prevzame preiskavo suma določenega kaznivega dejanja na lastno pobudo ali na pisno pobudo direktorja Uprave kriminalistične policije, vodje sektorja kriminalistične policije policijske uprave, vodje Skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, vodje posameznega okrožnega državnega tožilstva, ali predstojnika enega od državnih organov oziroma institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja in preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nazora. Zavrnitev pisne pobude mora direktor NPU vlagatelju pobude pisno obrazložiti. Kadar NPU na lastno pobudo prevzame preiskavo suma kaznivega dejanja, ki ga že preiskuje druga enota kriminalistične policije, o tem pisno obvesti direktorja Uprave kriminalistične policije. Kadar NPU ne prevzame preiskave suma kaznivega dejanja, odstopi preiskavo suma kaznivega dejanja drugi enoti kriminalistične policije in o tem prav tako pisno obvesti direktorja Uprave kriminalistične policije. V primeru spora o prevzemu oziroma odstopu preiskave suma kaznivega dejanja med direktorjem NPU in direktorjem Uprave kriminalistične policije odloči Generalni direktor policije. Generalni direktor policije podrobneje predpiše način sodelovanja in obveščanja med NPU in drugimi organizacijskimi enotami policije.

Poleg pogojev, določenih v tem zakonu za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, mora kandidat za pomočnika direktorja NPU, za vodjo preiskave ali za preiskovalca izpolnjevati še pogoj delovnih izkušenj in posebnih znanj na enem ali več področjih delovanja organov odkrivanja in pregona, davkov, carine, trga finančnih instrumentov, finančnega poslovanja, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije ali varstva konkurence. Kandidati za zaposlitev v NPU, razen kandidatov za strokovno-tehnično osebje, se izberejo v skladu s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev. Izbirni postopek vodi posebna komisija, v kateri mora biti vsaj en član predstavnik državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja ali preprečevanja korupcije. Kadar je potrebno, da se določeno delo v NPU organizira projektno, in to zahteva znanja, ki jih ni mogoče zagotoviti z redno zaposlenimi, se lahko kandidate s specifičnimi znanji za delo na posameznem projektu zaposli tudi za določen čas v skladu s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev. Delo pomočnikov direktorja NPU, vodij preiskav in preiskovalcev vsaka štiri leta ocenjuje direktor NPU. Na podlagi njegove ocene in predloga lahko generalni direktor policije izda sklep, da se delavca premesti na drugo ustrezno delovno mesto v Policiji. Ne glede na predpise, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, je sklep o premestitvi dokončen. Ocenjevanje po prejšnjem odstavku tega člena se izvaja poleg ocenjevanj, ki jih urejajo predpisi s področja sistema javnih uslužbencev. Pri ocenjevanju se upošteva zlasti strokovnost, uspešnost in pravočasnost pri delu, obseg opravljenega dela, izpolnjevanje naloženih nalog in odnos do strank v postopku in sodelavcev. Natančnejši postopek in merila ocenjevanja dela pomočnikov direktorja NPU, vodij preiskav in preiskovalcev iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije. Sestavo in način delovanja posebne komisije iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog generalnega direktorja policije.«.

Interni akt iz četrtega odstavka 6.c člena zakona sprejme Generalni direktor policije v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona. Pravilnik iz petega odstavka 6.č člena zakona sprejme minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog Generalnega direktorja policije v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona. Pravilnik iz šestega odstavka 6.č člena zakona sprejme minister, pristojen za notranje zadeve, na predlog Generalnega direktorja policije v roku enega meseca od uveljavitve tega zakona.

Do imenovanja direktorja NPU po tem zakonu naloge direktorja opravlja vršilec dolžnosti direktorja, ki ga v soglasju z direktorjem Uprave kriminalistične policije imenuje generalni direktor policije za obdobje, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 210-01/09-15/26 Ljubljana, dne 8. marca 2010 EPA 749-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik