Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ-B)

V Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, 1/96, 23/96 – popravek, 91/07 – ORZSJZ10, 77/08 – ZJS-1 in 109/08 – odločba US) se v 2. členu za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sklad gospodari z zemljišči iz prejšnjega odstavka, ki se jim na podlagi predpisov spremeni namenska raba, do njihove odsvojitve ali prenosa upravljanja.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Gospodarjenje po tem zakonu obsega razpolaganje in upravljanje. Razpolaganje pomeni vsak prenos lastninske pravice in prenos upravljanja, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve. Upravljanje pomeni skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje, oddajanje v najem, oddajanje v zakup, dodeljevanje koncesij, obremenjevanje s stavbnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno.«. Za novim tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Sklad pridobiva v last Republike Slovenije kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove v skladu z razvojno strategijo sklada, ki jo sprejme organ upravljanja sklada.«. Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane peti odstavek, se dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: »Organi državne uprave ali osebe javnega prava, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, ki imajo v upravljanju kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove, ki so v last Republike Slovenije prešla po 11. marcu 1993 in so od tedaj v lasti Republike Slovenije in jih ne potrebujejo za izvajanje nalog, določenih z zakonom, morajo prenesti ta zemljišča v gospodarjenje skladu. Vlada Republike Slovenije sprejme letne programe prenosov zemljišč iz prejšnjega odstavka. Sklad lahko upravlja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi, ki niso v lasti Republike Slovenije, razen če z zakonom ni določeno drugače.«.

V 4. členu se prva alinea spremeni tako, da se glasi: »– skrbi za trajnostno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi na način, da se zasledujejo cilji prilagajanja podnebnim spremembam, ohranjanja narave in ohranjanja dobrega stanja voda;«. Druga alinea se spremeni tako, da se glasi: »– razpolaga in upravlja s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi v skladu s predpisi;«. Tretja alinea se spremeni tako, da se glasi: »– upravlja in vodi evidenco o pravnih in stvarnih lastnostih nepremičnin, s katerimi gospodari po tem zakonu, za namene učinkovitega izvrševanja upravnih nalog sklada ter drugih organov ali organizacij po tem zakonu;«. Dodajo se novi drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »V skladu z določbo druge alinee prejšnjega odstavka sklad odsvoji nepremičnino, s katero gospodari, v skladu s strategijo kmetijske zemljiške politike in ko je to ekonomsko utemeljeno, kar se podrobneje določi v razvojni strategiji sklada, če zakon ne prepoveduje odsvojitve nepremičnine. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sklad ne sme odsvojiti kmetijskega zemljišča ali gozda, za katerega občina izda potrdilo, da je na zemljišču predvidena sprememba namenske rabe v stavbno zemljišče in je pobuda za spremembo namenske rabe v stavbno zemljišče uvrščena v dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta. Prepoved odsvojitve iz prejšnjega odstavka velja do uveljavitve občinskega prostorskega načrta oziroma uveljavitve sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Sklad prav tako ne sme odsvojiti kmetijskega zemljišča ali gozda, če je na podlagi podatkov ministrstva, pristojnega za prostor, razvidno, da se nahaja v območju sprejetega državnega prostorskega načrta oziroma v območju državnega prostorskega načrta v pripravi.«.

V 5. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »Organ upravljanja sklada je svet sklada, ki ima predsednika in šest članov. Predsednik in člani sveta sklada ne morejo biti osebe, za katere obstaja možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasleduje sklad. Za možnost konflikta iz prejšnjega stavka se šteje, če je član oziroma predsednik sveta sklada zakupnik ali najemnik zemljišč v gospodarjenju sklada, pogodbeni izvajalec del v gozdovih, s katerimi gospodari sklad. Člane sveta sklada na predlog ministra, pristojnega za kmetijstvo, imenuje Vlada Republike Slovenije izmed predstavnikov Vlade Republike Slovenije, ministrstev, vladnih služb ali strokovnjakov s področja dejavnosti sklada, od katerih so štirje člani predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo. Predsednika sveta sklada imenuje Vlada Republike Slovenije izmed članov sveta, ki so predstavniki ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi: Sklad vodi in zastopa direktor sklada. Direktor sklada mora imeti najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ali njej enakovredno raven izobrazbe in najmanj pet let delovnih izkušenj. Direktorja imenuje Vlada Republike Slovenije.«.

7. člen se črta.

V 9. členu se v drugem odstavku doda stavek, ki se glasi: »Vlada Republike Slovenije najmanj enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o delovanju sklada.«.

Peti odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sklad nameni presežek prihodkov nad odhodki sklada razvoju dejavnosti sklada in za pokrivanje obveznosti iz naslova odškodnin za nezmožnost uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »V primeru ostanka presežka prihodkov nad odhodki sklada po pokritju obveznosti iz prejšnjega odstavka, sklad, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti Republike Slovenije na zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, njihovim upravljavcem z namenom izvajanja načrtovanih ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč in gozdov, na podlagi razdelitve sredstev med upravljavce, ki jo pripravi ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, nakaže tri odstotke ostanka presežka prihodkov nad odhodki iz tega odstavka.«.

Za 10. členom se doda novi 10.a člen, ki se glasi: Prihodek sklada je koncesijska dajatev, ki skladu pripada na podlagi podeljenih koncesij za izkoriščanje gozdov, s katerimi gospodari sklad. Koncesijska dajatev se določi tako, da se od letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti, odštejejo priznani stroški izkoriščanja gozdov, ki so stroški poseka, spravila, prodaje gozdno lesnih sortimentov, stroški opravljenih varstvenih in gojitvenih del ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje socialne in ekološke funkcije gozdov, ter stroški gradnje in vzdrževanja gozdne infrastrukture, razen vzdrževanja gozdnih cest, ter se podrobneje določijo z uredbo Vlade Republike Slovenije. Sklad mora prenesti občinam, v katerih ležijo gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi gospodari sklad, 7 odstotkov od letne realizacije za posekan in prodan les po tržni vrednosti na kamionski cesti iz koncesijskih gozdov. Posamezna občina, v kateri ležijo gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije in z njimi gospodari sklad, prejme sorazmerni del vrednosti iz prejšnjega odstavka, in sicer glede na realiziran posek (neto m3) v posamezni občini. Vrednost iz tretjega odstavka se izplača upravičenim občinam do 30. junija tekočega leta za preteklo leto. V proračunu občine se nakazana sredstva iz prejšnjega odstavka izkazujejo kot namenski prejemki in porabljajo kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi: »V evidenci iz tretje alinee 4. člena tega zakona se obdelujejo naslednji osebni in drugi podatki o: – subjektih (firma ali osebno ime, sedež ali naslov in vrsto prebivališča, matična številka poslovnega subjekta ali enotna matična številka občana (EMŠO), in davčna številka); – nepremičninah (grafični in opisni podatki o parcelah in njihovi površini, katastrska občina, številka parcele, katastrska kultura in razred, identifikacijska oznaka v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, knjigovodska vrednost, ocenjena vrednost). Sklad zbira podatke iz prejšnjega odstavka tako, da vpogleduje, prepisuje, izpisuje in v evidenco prenaša podatke iz naslednjih zbirk osebnih podatkov, javnih knjig, evidenc oziroma drugih zbirk podatkov: – centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča); – davčnega registra (davčna številka za subjekte iz prve alinee prejšnjega odstavka ter firmo ali ime in priimek ter sedež ali naslov subjektov iz prve alinee prejšnjega odstavka) – zemljiškega katastra (identifikacijska oznaka parcele, meja parcele, površina, firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko) – katastra stavb (firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, identifikacijska oznaka stavbe, lega in oblika, površina, dejanska raba); – zemljiške knjige (firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, lastnika in zakupnika pravic na posameznih parcelah); – poslovnega registra Slovenije; – zbirk podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje; – zbirk podatkov o vodah; – zbirk podatkov o ekološko pomembnih območij; – zbirk podatkov o onesnaženosti zemljišč in voda; – zbirk podatkov o okolju, naravi in habitatih; – zbirk podatkov o zavarovanih in drugih območjih, ki so pomembna za izvajanje ukrepov kmetijske zemljiške politike; – zbirk podatkov iz prostorskega informacijskega sistema po predpisih o prostorskem načrtovanju; – zbirk podatkov s področja regionalne politike; – registra nepremičninske kulturne dediščine vključno s podatki o parcelah in lastnikih(vrsta nepremične kulturne dediščine, ime in priimek ter naslov); – zbirk podatkov o gozdovih (identifikacijska oznaka parcele, meja parcele, površina, firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko); – evidence grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (GERK) (firma ali ime in priimek ter sedež ali naslov uporabnika na posameznih parcelah). Upravljavci podatkov iz prejšnjega odstavka omogočijo skladu neposreden brezplačen vpogled, prepis, izpis in prenos podatkov iz vseh zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka ter brezplačen prenos v podatkovne baze in evidence sklada, z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo, ali jih brezplačno dajo na voljo v digitalni obliki oziroma jih posredujejo v pisni obliki. Podatke, ki jih sklad upravlja v evidenci iz prvega odstavka tega člena, oziroma podatke, ki jih zbira in obdeluje na podlagi drugega odstavka tega člena, ki so osebni podatki, obdeluje sklad v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in predpisi, ki urejajo zbirke podatkov, ki jih vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi. Za upravljanje in vzdrževanje zbirk podatkov evidence lahko sklad uporablja tudi temeljne topografske načrte, topografske karte, pregledne karte in digitalne ortofoto načrte, ki jih upravljavci podatkov, kart in digitalnih ortofoto načrtov posredujejo skladu brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode oziroma obdelave. Z namenom zagotavljanja javnosti pravnih poslov ter javnosti gospodarnega upravljanja premoženja sklada, sklad lahko javno objavi naslednje podatke iz evidence: firmo ali osebno ime, sedež ali naslov in vrsto prebivališča, kupca, prodajalca, zakupnika ali najemnika, koncesionarja, katastrsko občino, parcelno številko, katastrsko kulturo in razred, površino, pogodbeno vrednost za nakup oziroma prodajo in vrednost na enoto površine. Podatki o kupcih se brišejo eno leto po objavi, podatki o zakupnikih oziroma najemnikih pa eno leto po prenehanju tega razmerja.

Za 16. členom se dodajo novi 16.a, 16.b, 16.c, 16.d in 16.e členi, ki se glasijo: Nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do 10. marca 1993 družbena lastnina, in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom sprememb in dopolnitev navedenih prostorskih sestavin občinskih planov, usklajenih z obveznimi republiškimi izhodišči, do 20. julija 2004, namenila za graditev objektov in so bila do 10. marca 1993 družbena lastnina, se na neodplačen način prenesejo v last občine, na območju katere ležijo. Na občino se na neodplačen način prenesejo tudi tista zemljišča, ki jih je sklad pridobil na podlagi zakona, ki ureja dedovanje, kot zapuščino brez dedičev, in so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana na dan 20. julija 2004 opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča. Zemljišča, ki so bila z aktom občine opredeljena kot prvo vodovarstveno območje do 12. avgusta 2008, oziroma so opredeljena kot območje vodnega zajetja v uredbah, ki opredeljujejo vodovarstvena območja, se na neodplačan način prenesejo v last občine, skupaj s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti in napravami na teh zemljiščih. Zemljišča iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se prenesejo v last občine skupaj z vsemi bremeni. Stroške potrebnih parcelacij nosi občina. Če zemljišča iz prvega odstavka tega člena postanejo kmetijska zemljišča ali gozdovi na podlagi občinskega prostorskega načrta, je občina dolžna ta zemljišča prenesti v last Republike Slovenije in v gospodarjenje skladu v roku šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta.

Na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, s katerimi gospodari sklad, razen na območjih naravnih vrednot in zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država, in zaradi spremembe namenske rabe izgubijo status kmetijskega zemljišča ali gozda, se lahko neodplačno prenese lastninsko pravico na občino, na območju katere nepremičnina leži, pod pogojem, da je izkazan javni interes, in sicer izključno za potrebe gradnje javnih objektov športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture ter objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in je takšen namen nedvoumno določen z občinskim podrobnim prostorskim načrtom ali občinskim prostorskim načrtom. Pogodba o neodplačnem prenosu lastninske pravice iz prejšnjega odstavka mora vsebovati prepoved odsvojitve prenesenega premoženja, za obdobje, ki ne sme biti krajše od 30 let. Prepoved odsvojitve iz prejšnjega odstavka se vpiše v zemljiško knjigo na predlog in stroške občine. Pogodba, ki ne vsebuje prepovedi odsvojitve iz drugega odstavka tega člena, je nična.

Kmetijska zemljišča in gozdove, ki se nahajajo v zavarovanih območjih, ki so določena po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in zaradi spremembe namenske rabe izgubijo status kmetijskega zemljišča ali gozda, se na podlagi sklepa vlade prenese v upravljanje upravljavcem teh zavarovanih območij, v kolikor ti upravljavci ta zemljišča potrebujejo za izvedbo investicij na teh zemljiščih v skladu z njihovim potrjenim letnim programom dela in finančnim načrtom. Kmetijska zemljišča in gozdove, ki se ne nahajajo v zavarovanih območjih in ki zaradi spremembe namenske rabe izgubijo status kmetijskega zemljišča ali gozda, ter jih za opravljanje svojih nalog potrebujejo osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, se na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije prenese v upravljanje ministrstvu, pristojnemu za upravo, oziroma specializirani osebi javnega prava. Določanje upravljavcev v skladu s prejšnjim odstavkom poteka preko internega trga nepremičnega premoženja države. Kmetijska zemljišča in gozdovi, s katerimi gospodari sklad in zaradi spremembe namenske rabe izgubijo status kmetijskega zemljišča ali gozda, pa jih sklad ne prenese na osebe iz 16.a člena, 16.b člena ali tega člena, lahko sklad odsvoji v skladu z razvojno strategijo sklada in programom prodaje, ki ga sprejme organ upravljanja sklada.

V kolikor je z občinskim podrobnim prostorskim načrtom izkazan javni interes iz 16.b člena tega zakona je mogoče na nepremičninah, ki so last Republike Slovenije in v gospodarjenju sklada, neodplačno ustanoviti stavbno pravico ali ustanoviti stvarno služnost v korist občine, na območju katere nepremičnina leži, ali v korist izvajalca gospodarske javne službe v 100 odstotni neposredni ali posredni lasti države ali občine, ki se ne ukvarjajo s tržno dejavnostjo. Ne glede na določbo drugega odstavka 263. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02) lastnik nepremičnine v primeru neodplačne ustanovitve stavbne pravice iz prejšnjega odstavka imetniku stavbne pravice po njenem prenehanju ni dolžan izplačati nadomestila, kar mora biti opredeljeno v pogodbi o neodplačni ustanovitvi stavbne pravice, sicer je ta nična.

Če so kmetijska zemljišča ali gozdovi, ki so v gospodarjenju sklada, v državnem prostorskem načrtu določeni kot območja, namenjena omilitvenim ukrepom po predpisih o ohranjanju narave, je sklad dolžan tistim osebam javnega prava ali izvajalcem obveznih ali izbirnih gospodarskih javnih služb oziroma investitorjem – izvajalcem državnega prostorskega načrta, ki ta zemljišča potrebujejo za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev, zagotoviti vzpostavitev takšnih območij in po vzpostavitvi njihovo upravljanje, kar se uredi s pogodbo med skladom in osebo javnega prava ali izvajalcem obveznih ali izbirnih gospodarskih javnih služb ali investitorjem – izvajalcem državnega prostorskega načrta. V postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta, v delu, s katerim se načrtujejo ukrepi iz prejšnjega odstavka, je pripravljalec strokovnih podlag državnega prostorskega načrta dolžan po določitvi strokovnega predloga lokacij, na katerih se lahko izvajajo omilitveni ukrepi, pridobiti mnenje sklada glede možnosti pridobitve ustreznih zemljišč, za vzpostavitev omilitvenih ukrepov in po njihovi vzpostavitvi za upravljanje teh zemljišč na lokacijah zemljišč iz strokovnega predloga. V primeru, da predlagane lokacije niso ustrezne, je sklad dolžan posredovati predloge drugih lokacij, ki bodo ustrezne za izvedbo teh ukrepov. Zakupniki ali koncesionarji morajo na zemljiščih iz prvega odstavka tega člena upoštevati predpisane ukrepe pri rabi zemljišč oziroma pri izvajanju koncesije.«.

Črta se prvi odstavek 21. člena.

Naloge iz 57. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40 in 110/07), ki jih je do dneva uveljavitve tega zakona opravljal Zavod za gozdove Slovenije, z dnem uveljavitve tega zakona začne izvajati sklad, pri čemer na sklad preide potrebno število delavcev Zavoda za gozdove Slovenije. Prevzem delavcev, sredstev, arhiva in nalog uredita sklad in Zavod za gozdove Slovenije s smiselno uporabo 73. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07 in 45/08 – ZArbit).

Vsi razporejeni in nerazporejeni presežki prihodkov nad odhodki sklada, ki jih do uveljavitve tega zakona sklad, v skladu s petim odstavkom 10. člena zakona ni vplačal v proračun Republike Slovenije, se razporedijo za namene iz novega petega in šestega odstavka 10. člena. Določba novega 10.a člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2010, pri čemer se prvo izplačilo po šestem odstavku novega 10.a člena zakona izvrši v letu 2011.

Ne glede na določbo drugega odstavka 199. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) ima sklad v obdobju 24 mesecev od uveljavitve tega zakona pravico do vpogleda in izpisa podatkov, ki so shranjeni v informatizirani glavni knjigi, o tem, ali je določena pravna oseba lastnik oziroma imetnik drugih pravic na katerikoli nepremičnini, če je imela ta oseba oziroma njen pravni prednik na dan 11. marca 1993 pravico uporabe na vsaj eni nepremičnini v družbeni lastnini. V roku, določenem v prejšnjem odstavku, mora Sklad vložiti pri pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču popolno zahtevo za dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka. Pravni prednik v smislu tega zakona je vsaka pravna oseba, katere univerzalni pravni naslednik v skladu z zakonom je pravna oseba, za katero se pridobijo podatki po prejšnjem odstavku tega člena, ob upoštevanju celotnega zaporedja univerzalnih pravnih naslednikov. O dostopu do podatkov iz tega člena odloči zemljiškoknjižni sodnik na podlagi obrazložene pisne zahteve sklada. Zahtevi morajo biti priložene listine ali drugi dokazi o obstoju okoliščin, zaradi katerih je dostop do podatkov dopusten.

Vlada Republike Slovenije sprejme uredbo iz 10.a člena tega zakona najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Statut sklada je treba uskladiti s tem zakonom najpozneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Dosedanji direktor sklada in svet sklada nadaljujeta z delom do izteka mandata, pri čemer se šteje, da svetu sklada preneha mandat, ko poteče mandat večini članov sveta sklada, ki jih je imenoval Državni zbor Republike Slovenije. Z dnem uveljavitve tega zakona preneha mandat članov nadzornega odbora sklada.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tretji in četrti odstavek 55. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08) in peti odstavek 148. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 412-01/09-26/81 Ljubljana, dne 28. januarja 2010 EPA 698-V Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik