6. člen MKSKVM

1. Denarne dajatve se v skladu z notranjimi zakoni in predpisi ali na kakršen koli drug način, ki je v skladu z notranjo prakso, zagotovijo ženskam, ki so odsotne z dela zaradi dopusta iz 4. ali 5. člena. 2. Denarne dajatve morajo biti take, da ženski omogočajo, da lahko skrbi za svoje zdravje in zdravje otroka, in ji zagotavljajo primerno življenjsko raven. 3. Kadar v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso denarne dajatve, ki se izplačajo v zvezi z dopustom iz 4. člena, temeljijo na prejšnjih zaslužkih, morajo znašati najmanj dve tretjini prejšnjih zaslužkov ali tistega njihovega dela, ki se upošteva pri izračunu dajatev. 4. Kadar se v skladu z notranjo zakonodajo ali prakso uporabljajo drugi načini za določanje denarnih dajatev v zvezi z dopustom iz 4. člena, morajo biti take dajatve primerljive s povprečnim zneskom, ki izhaja iz uporabe prejšnjega odstavka. 5. Vsaka članica zagotovi, da lahko pogoje za pridobitev pravice do denarnih dajatev izpolni velika večina žensk, za katere se uporablja ta konvencija. 6. Kadar ženska v skladu z notranjo zakonodajo in predpisi ali na kakršen koli drug način, ki je v skladu z notranjo prakso, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnih dajatev, je upravičena do primernih dajatev v okviru socialnega varstva, ki se določijo glede na premoženjsko stanje. 7. Dajatve zdravstvenega varstva se ženski in njenemu otroku zagotovijo v skladu z notranjo zakonodajo in predpisi ali na kakršen koli drug način, ki je v skladu z notranjo prakso. Dajatve zdravstvenega varstva vključujejo predporodno, obporodno in poporodno oskrbo ter bolnišnično oskrbo, če je to potrebno. 8. Da bi zaščitili položaj žensk na trgu dela, se dajatve v zvezi z dopustom iz 4. in 5. člena zagotovijo iz skladov obveznega socialnega zavarovanja ali javnih skladov ali na način, ki ga določata notranja zakonodaja in praksa. Delodajalec brez posebnega dogovora ni osebno zavezan za neposredno plačilo takih denarnih dajatev svoji delavki, razen: (a) kadar je tako določeno v notranji zakonodaji ali praksi države članice pred datumom, ko je Mednarodna konferenca dela sprejela to konvencijo, ali (b) kadar se vlada in reprezentativne organizacije delodajalcev in delavcev na ravni države pozneje tako dogovorijo.