14. člen

(1)Metoda denarnega vrednotenja se uporablja za ocenjevanje posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij, ki jih zagotavljajo ukrepi dopolnilne in kompenzacijske sanacije, če se s temi sanacijskimi ukrepi zagotavljajo drugi posebni deli okolja oziroma njihove funkcije, kot so zaradi okoljske škode poškodovani posebni deli okolja oziroma njihove funkcije.

(2)Pri ocenjevanju vrednosti posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij z metodo denarnega vrednotenja je treba:

-        oceniti denarno vrednost izgub zaradi okoljske škode poškodovanih posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij,

-        opredeliti sanacijske ukrepe in oceniti denarno vrednost zagotovljenih posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij ali strošek izvedbe ukrepa, če ocenjevanje denarne vrednosti zagotovljenih posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij ni možno, ki jo je treba izraziti kot ocenjeno denarno vrednost za enoto vrednotenja voda, zavarovanih vrst ali habitatov,

-        izračunati količino zagotovljenih posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij, ki je potrebna za izvedbo ukrepov dopolnilne ali kompenzacijske sanacije, kot količnik med ocenjeno denarno vrednostjo izgub iz prve alinee tega odstavka in ocenjeno denarno vrednostjo na enoto vrednotenja voda, zavarovanih vrst ali habitatov iz prejšnje alinee.

(3)Metode, uporabljene pri denarnem vrednotenju posebnih delov okolja oziroma njihovih funkcij, so podrobneje opisane v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.