Uredba o izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja in programov bilateralne tehnične pomoči

(1)Ta uredba ureja način:

-       izvajanja projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: projekt), ki jih izvajajo organi državne uprave, in način sodelovanja strokovnjakov v projektih ter

-       izvajanja programov bilateralne tehnične pomoči partnerskim državam.

(2)Pri izvajanju projektov so organi državne uprave in strokovnjaki dolžni spoštovati pravila, ki jih za izvajanje projektov predpisuje Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: pravila EU).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.tesno medinstitucionalno sodelovanje je instrument Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), s katerim države članice zagotavljajo partnerskim državam pomoč pri vzpostavitvi in krepitvi upravne in pravosodne usposobljenosti, s ciljem usposobiti te države za prevzem obveznosti članstva in jih pripraviti na članstvo v EU ali pomagati državam evropske sosedske politike pri izvedbi političnih, gospodarskih in družbenih reform v skladu s sklenjenimi sporazumi med EU in partnerskimi državami;

2.(prenehala veljati);

3.organ državne uprave je ministrstvo, organ v sestavi ministrstva ali vladna služba (v nadaljnjem besedilu: organ);

4.nosilec projekta je organ, ki je podpisnik pogodbe projekta oziroma konzorcijske pogodbe in prejemnik sredstev projekta;

5.konzorcij je pogodbeno razmerje med nosilcem projekta in tujim partnerjem, v katerem nosilec projekta nastopa kot vodilni ali sodelujoči partner;

6.strokovnjaki so vsi tisti, ki v skladu s pogodbo projekta izvajajo projekt;

7.projektni vodja je strokovnjak, ki je zaposlen pri nosilcu projekta in je zadolžen za upravljanje in vsebinsko izvedbo projekta;

8.rezidenčni projektni svetovalec je strokovnjak, ki je zaposlen pri nosilcu projekta in je napoten na delo v državo prejemnico pomoči za najmanj dvanajst zaporednih mesecev.

Organ mora za sodelovanje v projektu, po predhodni uskladitvi z nacionalno kontaktno točko za projekte institucionalne izgradnje (v nadaljnjem besedilu: nacionalna kontaktna točka), pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

Predlog za sodelovanje v projektu mora vsebovati:

-       temeljne značilnosti projekta, kot izhaja iz razpisne dokumentacije,

-       način izvajanja projekta – ali namerava organ projekt izvajati samostojno ali v konzorciju z drugo državo članico, kot vodilni ali sodelujoči partner,

-       navedbo organov, katerih strokovnjaki naj bi sodelovali v projektu,

-       okvirno oceno obremenitve javnih uslužbencev v projektu in

-       okvirno oceno finančnih posledic sodelovanja v projektu.

Če se po soglasju vlade bistveno spremenijo okoliščine iz prejšnjega člena, mora organ pridobiti novo soglasje vlade.

(1)Ponudba za projekt, v katerem organ nastopa samostojno ali kot vodilni partner, mora biti oddana prek nacionalne kontaktne točke.

(2)Predlog ponudbe mora biti posredovan nacionalni kontaktni točki najmanj en delovni dan pred rokom, ki je v razpisni dokumentaciji določen kot rok za oddajo ponudbe.

(3)Če organ v projektu nastopa kot sodelujoči partner, mora o tem, da je ponudbo oddal vodilni partner v projektu, obvestiti nacionalno kontaktno točko in ji posredovati oddano ponudbo.

(1)Podpisnik dokumentov projekta je predstojnik nosilca projekta ali oseba, ki jo predstojnik pooblasti; praviloma je to projektni vodja.

(2)Projektni vodja je podpisnik tistih dokumentov, za katere to zahtevajo pravila EU.

S konzorcijsko pogodbo mora biti dogovorjeno, da nosilec projekta samostojno upravlja s sredstvi, ki mu pripadajo na podlagi sorazmerne udeležbe strokovnjakov, tudi v primeru, ko v projektu sodeluje kot sodelujoči partner.

(1)Če nosilec projekta v konzorciju sodeluje kot sodelujoči partner, lahko s konzorcijsko pogodbo prepusti vodilnemu partnerju največ 20 odstotkov pavšalnega povračila stroškov za podporo projektu.

(2)Če v pogajanjih o konzorcijski pogodbi ni mogoče doseči dogovora v okviru omejitev iz prejšnjega odstavka, mora nosilec projekta glede višine pavšalnega povračila stroškov za podporo projektu, ki ga bo s konzorcijsko pogodbo prepustil vodilnemu organu, pridobiti soglasje vlade.

(1)Sredstva za izvajanje projekta zagotavlja EU, upravlja pa jih nosilec projekta.

(2)Nosilec projekta uvrsti projekt v Načrt razvojnih programov, na katerem se spremlja celotna poraba sredstev EU.

Nosilec projekta odpre posebni namenski podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države in odpre namensko proračunsko postavko, na kateri so zagotovljene pravice porabe.

Predstojnik nosilca projekta pooblasti projektnega vodjo in še vsaj enega javnega uslužbenca, ki ga predlaga projektni vodja, za razpolaganje s sredstvi na podračunu in posebni proračunski postavki.

(1)Naloge projektnega vodje, strokovnjakov in rezidenčnega projektnega svetovalca lahko opravljajo le javni uslužbenci.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko v projektih sodelujejo tudi strokovnjaki, ki niso javni uslužbenci in izpolnjujejo pogoje, ki jih določajo pravila EU.

(3)Projektni vodja in rezidenčni projektni svetovalec morata biti zaposlena pri nosilcu projekta.

(1)V skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, predstojnik nosilca projekta ustanovi projektno skupino za izvedbo projekta, v katero imenuje javne uslužbence, ki bodo kot strokovnjaki sodelovali pri izvedbi projekta, in javne uslužbence, ki bodo skrbeli za pripravo in tehnično izvedbo projekta. Člani projektne skupine so v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena lahko tudi drugi strokovnjaki.

(2)Predstojnik nosilca projekta imenuje projektnega vodjo za vodenje projektne skupine.

(3)Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se določita zlasti:

-       obseg dela in

-       obveznost, da javni uslužbenec delo v projektu strokovno opravi v skladu s standardi EU in po navodilih projektnega vodje.

(4)Posamezni javni uslužbenec lahko sodeluje v projektu največ 30 delovnih dni v koledarskem letu na način, da ni oviran delovni proces in da lahko izpolni vse svoje obveznosti v organu.

(5)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko javni uslužbenec sodeluje v koledarskem letu v projektu več kot 30 delovnih dni, če je to potrebno zaradi dinamike projekta, ki je opredeljena v izvedbenem načrtu projekta, pri čemer pa v okviru projekta v povprečju na koledarsko leto ne sme preseči omejitve iz četrtega odstavka tega člena.

(6)Ne glede na določbi četrtega in petega odstavka tega člena lahko javni uslužbenec sodeluje v projektu več kakor 30 dni v koledarskem letu kot srednjeročni ali dolgoročni svetovalec, če razpisna dokumentacija za izvedbo projekta zahteva sodelovanje takega svetovalca.

Pravice in dolžnosti rezidenčnega projektnega svetovalca se uredijo z aneksom k pogodbi o zaposlitvi.

S strokovnjaki nosilec projekta sklene pogodbo o sodelovanju v projektu, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti.

(1)Nalog za službeno potovanje izda nosilec projekta.

(2)Iz naloga za službeno potovanje mora biti razvidno, da gre za projekt iz te uredbe.

(1)Strokovnjak mora izpolnjevati obveznosti v projektu v skladu z navodili projektnega vodje.

(2)Zaradi sodelovanja v projektu strokovnjak ni razrešen svojih rednih delovnih obveznosti.

(3)(črtan).

(1)Strokovnjak prejme plačilo v višini 250 eurov za dan dela v partnerski državi.

(2)Sredstva za plačilo iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz pavšalnega nadomestila za odsotnost.

(3)Plačilo strokovnjaka, ki je zaposlen v organu, se izvede pri izplačilu plače. Če strokovnjak ni zaposlen pri nosilcu projekta, je organ, v katerem je zaposlen, dolžan vnesti podatke, potrebne za izplačilo, na podlagi pisnega zahtevka vodje projekta. Plačilo se izvede v breme namenske proračunske postavke nosilca projekta.

(4)Strokovnjak, ki je zaposlen v organu, je v času napotitve na delo v projektu upravičen do plače in drugih pravic iz delovnega razmerja, razen regresa za prehrano in plačila prevoza na delo, za dni, ko je na službenem potovanju v tujini zaradi dela po pogodbi iz 16. člena te uredbe.

(5)Za izplačilo plače iz prejšnjega odstavka se sorazmerna dela pavšalnega nadomestila za odsotnost in pavšalnega povračila stroškov za podporo projektu namenita proračunu Republike Slovenije.

Po odločitvi projektnega vodje se posameznim strokovnjakom, ki sodelujejo v projektu in niso javni uslužbenci, so pa ključnega pomena za izvedbo projekta, lahko izplača višji honorar od zneska, kot je določen v prvem odstavku prejšnjega člena. Sredstva za povečanje honorarja se zagotovijo iz sredstev pavšalnega povračila stroškov za podporo projektu.

Rezidenčni projektni svetovalec je upravičen do plače in drugih prejemkov in povračil v skladu s pravili EU.

Javni uslužbenec je upravičen do povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem v okviru projekta, v višini in na način, kot to določajo pravila EU.

Organi pavšalno nadomestilo za posredne stroške, pavšalno nadomestilo za odsotnost in pavšalno povračilo stroškov za podporo projektu porabijo za namene, določene v tej uredbi, za kritje drugih stroškov izvajanja projekta ter za delovanje organa.

(1)Nosilec projekta povrne stroške iz prejšnjega člena organu, v katerem so zaposleni strokovnjaki, ki sodelujejo v projektu, na podlagi zahtevka za povračilo stroškov. Zahtevku za povračilo stroškov mora biti priložena podpisana izjava, da so bili stroški povezani z izvajanjem projekta, in dokazilo o plačilu.

(2)Glede višine sredstev skleneta predstojnika organov iz prejšnjega odstavka sporazum.

(1)Za dodatne obremenitve in povečan obseg dela javnih uslužbencev Direktorata za javno računovodstvo Ministrstva za finance se plačilo izvede na podlagi sporazuma med predstojnikom nosilca projekta in predstojnikom ministrstva, pristojnega za finance.

(2)Plačilo iz prejšnjega odstavka se izvede pri izplačilu plače v breme namenske proračunske postavke nosilca projekta iz 11. člena te uredbe.

Če organ sodeluje v drugih projektih institucionalne izgradnje v partnerskih državah, ki so financirani iz sredstev EU ali drugih tujih sredstev, se smiselno uporabljajo določbe te uredbe, če ni z drugim predpisom določeno drugače.

(1)Javni uslužbenec, ki sodeluje kot strokovnjak pri izvajanju projekta tehnične pomoči na komercialnem razpisu ali pa sodeluje kot strokovnjak v projektu, ki ga ne izvaja Republika Slovenija, nastopa kot fizična oseba.

(2)Če se za sodelovanje javnega uslužbenca dogovori na podlagi sporazuma, ki ga sklene predstojnik organa s tujim državnim organom, se šteje, da javni uslužbenec sodeluje v takem projektu v interesu Republike Slovenije in se uporabljajo določbe te uredbe.

Pravice in obveznosti strokovnjakov, ki sodelujejo v projektih, ki so se začeli izvajati pred uveljavitvijo te uredbe, se določijo v skladu s to uredbo najkasneje v enem mesecu po uveljavitvi te uredbe. Pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki sodelujejo v programih bilateralne tehnične pomoči, se urejajo v skladu s to uredbo od njene uveljavitve.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (Uradni list RS, št. 76/06).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.