Uredba o državnem prostorskem načrtu za 1. fazo kamionskega terminala pred novim vhodom v luko Koper

(1)S to uredbo se skladno z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme Državni prostorski načrt za 1. fazo kamionskega terminala pred novim vhodom v luko Koper (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Državni prostorski načrt je januarja 2009 pod številko U/070-2007/1 pripravila družba PS Prostor, d.o.o., Koper.

(1)Ta uredba določa splošne določbe, načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi nesrečami,pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve izvajanja prostorskega državnega načrta, dopustna odstopanja, ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktorat za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Mestni občini Koper.

Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem državnim prostorskim načrtom, vključujejo del potrebnih ureditev pred vhodom v luko Koper, in sicer 1. fazo kamionskega terminala, to so:

-        parkirne in manevrske površine za tovornjake (v nadaljnjem besedilu: terminal),

-        pripadajoča komunalna in energetska infrastruktura,

-        poslovno-servisni objekt, povezan z delovanjem terminala za tovornjake in vhodom v koprsko pristanišče,

-        površine, na katerih so predvideni objekti in druge ureditve, potrebni le med gradnjo oziroma opravljanjem del.

(1)Območje državnega prostorskega načrta obsega del območja znotraj cestne pentlje med ankaransko cesto in cestno navezavo na novi vhod v luko Koper.

(2)Območje državnega prostorskega načrta obsega naslednje parcele ali dele parcel: k.o. 2594 Ankaran: 799/6, 799/7, 799/20, 799/22, 799/24, 799/25, 799/26, 799/27, 801/2, 801/3, 801/4, 801/5, 801/6, 801/7, 801/8 801/9, 801/30, 801/31, 877/2. 878/32, 878/33, 878/34, 878/37, 878/38, 888/15, 888/16, 888/17,888/20, 888/21, 888/22, 889/3, 890/1, 890/2, 890/3.

(3)Območje poseganja v navezavo luke Koper na avtocestno omrežje obsega parcele in dele parcel: k.o. Ankaran: 799/6, 799/7, 799/20, 799/22, 799/25, 799/26, 801/4, 801/9, 801/30, 801/31, 878/32, 878/33, 878/34, 878/37, 888/15, 888/16, 888/17, 888/20, 888/21, 888/22, 889/3, 890/1, 890/2, 890/3.

(4)Območje prestavitev, novogradenj, prenov komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja 1. faze terminala, obsega te dodatne parcele oziroma dele parcel:

-        meteorna kanalizacija: k.o. 2594 Ankaran: 801/8, 801/19, 799/24 in 799/25;

-        fekalna kanalizacija: k.o. 2594 Ankaran: 799/27, 889/3, 888/15, 888/22 in 877/2;

-        elektroenergetsko omrežje: k.o. 2594 Ankaran: 778/25, 878/32.

(1)Načrtovana prostorska ureditev je del celovite ureditve pristanišča za mednarodni tovorni in potniški promet v Kopru, in sicer infrastruktura, potrebna za nemoteno delovanje vhoda v pristanišče za mednarodni tovorni promet v skladu z zahtevami za vstopanje v območje pristanišča.

(2)Terminal je namenjen prometnim, parkirnim in manipulativnim površinam za tovorna vozila.

(3)Poslovno-servisni objekt je namenjen programom, povezanim z delovanjem terminala za tovornjake in vhodom v luko Koper. Programi so:

-        sedež špedicijskih služb in njemu sorodne dejavnosti (klasične špedicije, prevozniki, carinski posredniki, hitra pošta, pisarne),

-        servisne dejavnosti terminala (umivalnice in sanitarije za šoferje, umivalnice, garderobe in sanitarije za zaposlene, samopostrežna restavracija, trgovina osnovne preskrbe s podaljšanim urnikom, menjalnica, bankomat),

-        spremljajoči in dopolnilni program (trgovina, prehranski in nastanitveni del, prostori za rekreacijo, poslovni prostori itd.),

-        pomožni in tehnični prostori (vhodni del z glavno recepcijo, energetski prostori, agregat),

-        garaža za osebna vozila uporabnikov objekta.

(1)Na območju iz 4. člena te uredbe so predvideni:

-        gradnja objektov,

-        urejanje prometnih površin,

-        urejanje energetske in komunalne infrastrukture,

-        urejanje zelenih površin,

-        rušenje objektov,

-        vodnogospodarske ureditve.

(2)Območje terminala je namenjeno ureditvi parkirišča za tovorna vozila. Dopustna je postavitev zapornic in portala na vstopni in izstopni točki terminala. Na neprometnih površinah se dopusti možnost za ureditev zelenic in počivališč za voznike tovornih vozil (klopi, mize), ki morajo obvezno biti opremljeni s smetnjaki.

(3)Območje državnega prostorskega načrta se izravna v plato ali ploščad, na kateri sta predvideni ureditev terminala in gradnja poslovno-servisnega objekta. Plato terminala in plato pred poslovno-servisnim objektom se zgradita na koti približno +2 m nadmorske višine, posamezne prometne in druge zunanje ureditve se po višini prilagodijo navedeni koti glede na njihov namen. Tlorisna površina parkirišča za tovorna vozila znaša največ 4,8 ha.

(1)Na območju parcel in delov parcel iz tretjega odstavka 4. člena se zasipajo bočni nasipi povezovalne ceste do višine parkirnih površin za tovornjake in temu ustrezne spremljajoče ureditve, izvede se vsa potrebna prometna signalizacija, povezana z dostopom do terminala, ter zemeljski zadrževalnik vzhodno od krožišča Rižana.

(2)Obstoječi inklinometri se ustrezno tehnično prilagodijo končnemu stanju višine platoja terminala. Na navedenih parcelah je do dograditve terminala mogoče opravljati vsa vzdrževalna dela, urejati kanalizacijo, odvodnjo, infrastrukturo in vse, kar je povezano z izvedbo in vzdrževanjem navezave luke Koper na avtocestno omrežje.

(3)Rešitve so na tem območju prilagojene tako, da sta omogočeni nemoteno delovanje in obratovanje povezovalne ceste pred začetkom gradnje, med gradnjo in v času obratovanja terminala.

(1)Poslovno-servisni objekt se zgradi na jugozahodnem delu območja državnega prostorskega načrta.

(2)Prostorska zasnova poslovno-servisnega objekta obsega dva stolpiča kvadratne tlorisne oblike na podkleteni ploščadi, ki prekriva dve garažni etaži. V vsakem stolpiču je osrednje vertikalno komunikacijsko jedro s servisnimi prostori, ki povezuje vse etaže, vključno z garažnima etažama. Stolpiča sta lahko v etažah povezana, tako da je možna organizacija etažnih funkcionalnih sklopov s površino do ca 1500 m 2.

(3)Na območju parkirišča ni dovoljena gradnja visokih objektov. Dopustna je postavitev objektov oziroma kioskov za sanitarije, plačevanje parkirnine, parkirnih in drugih avtomatov ter urbane in informacijske opreme ipd.

(1)Prostorske ureditve morajo upoštevati krajinske in vidne značilnosti prostora. Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba posebno pozornost nameniti zunanji ureditvi, na novo naj se zasnujejo vegetacijski pasovi vzdolž robov območja.

(2)Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo kontaktnih površin se območje hortikulturno uredi tako, da se upošteva oblikovanje v smislu optičnega vodenja, izboljšanja mikroklimatskih razmer in kakovosti obcestnega prostora, lastnosti okolja, ustrezne sestavine oblikovanja in sredozemsko izbiro rastlinja ob upoštevanju narave kontaktnih območij. Izvedba komunalne in energetske infrastrukture mora čim bolj omogočiti ozelenitev.

(3)Zelenice so predvidene ob poslovno-servisnem objektu in se uredijo s travnatimi površinami in zasaditvijo sredozemskih grmovnic in dreves. Brežine ob obodu terminala se zatravijo in ponekod zasadijo z grmovnicami.

(4)Cestna oprema in razsvetljava terminala se oblikujeta enotno.

(5)Za preprečitev nenadzorovanega dostopa na območje terminala se postavi kovinska ograja višine 2,30 m. Ograja se prilagodi poteku prometnih poti in prometnemu režimu.

Na območju državnega prostorskega načrta je dovoljena postavitev enostavnih objektov za lastne potrebe, pomožnih infrastrukturnih objektov, pomožnih komunalnih objektov in urbane opreme.

Kot javna površina so opredeljeni dostopna cesta do obstoječih programov zunaj območja državnega prostorskega načrta in do vstopne točke v terminal ter kolesarska steza in pločnik, ki morata biti zaradi varnosti nivojsko ločena od ceste. Kolesarska steza mora biti ločena od pločnika in ustrezno označena.

Odstranijo se vsi obstoječi objekti na parcelah k.o. 2594 Ankaran, št. 801/2, 801/3, 801/5, 801/6, 801/7 in 801/31.

(1)Tlorisni in višinski gabariti poslovno-servisnega objekta:

-        objekt sestavljata dva stolpiča tlorisne velikosti 27 m × 27 m, ki ju je mogoče tlorisno preoblikovati znotraj maksimalne linije pozidave v pravokotniku z osmi 64 m × 37 m;

-        tlorisne velikosti garažnih etaž v kleti so 64 m × 53 m z možnostjo podaljšanja za 27 m v smeri proti jugu;

-        kota venca poslovno-servisnega objekta je največ + 31 m, etažnost je največ P + 7, pri čemer so predvidene največ tri kletne etaže.

(2)Kota urejenega platoja s parkirnimi prostori pred objektom je na približno +2 m, kota pritličja poslovno-servisnega objekta pa približno +2,50 m.

Splošne zahteve za potek in gradnjo komunalne in energetske infrastrukture ter elektronskih komunikacij na območju državnega prostorskega načrta so:

-        vsi objekti na območju državnega prostorskega načrta se priključijo na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje elektronskih komunikacij. Priključitev se izvede skladno z zahtevami posameznih upravljavcev komunalnih vodov;

-        vsi sekundarni in primarni vodi se umestijo na ali ob prometne in intervencijske površine oziroma na ali ob površine v javni rabi in le izjemoma na ali ob zemljišča, ki so v zasebni lasti;

-        pred predvideno gradnjo se zakoličijo obstoječa komunalna in energetska infrastruktura ter elektronske komunikacije na kraju samem;

-        trase komunalnih, energetskih in elektronskokomunikacijskih objektov, vodov in naprav se uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do drugih naravnih ali grajenih struktur;

-        pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se podrobno obdelajo vsa križanja in vzporedni poteki predvidenega kanalizacijskega sistema s komunalnimi, energetskimi in elektronskokomunikacijskimi vodi in dajo ustrezne tehnične rešitve;

-        gradnja komunalnih naprav in objektov mora potekati usklajeno;

-        dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev komunalnih vodov in se izvedejo tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje;

-        obstoječe komunalne vode, ki so v območju državnega prostorskega načrta, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti skladno s prostorskimi in okoljskimi možnostmi;

-        priključevanje objektov, predvidenih z državnim prostorskim načrtom, ne sme poslabšati obstoječe ravni storitev komunalne in energetske infrastrukture ter elektronskih komunikacij v okolici terminala.

(1)Tovorni promet se usmerja v koprsko pristanišče po državnih cestah, srminski, bertoški in ankaranski vpadnici in je na krožišču ob Rižani s prometno signalizacijo usmerjen proti terminalu. Dostopna cesta do terminala je namenjena tudi dostopom do poslovno-servisnega objekta in poslovnih obrtnih objektov. Nov vhod v terminal je od krožišča Rižana odmaknjen približno 250 m, od uvoza k poslovnemu servisnemu objektu pa približno 140 m. Nadzorovan vhod ima tri vstopne steze, od katerih je srednja reverzibilna, ena od krajnih pa zagotavlja tudi prevoz tovorov izrednih širin. Vhod se prekrije z nadstrešnico, ob njem pa se namestijo manjši objekti za zaposlene na terminalu. Notranji promet se uredi tako, da ni prepletanja tovornega in osebnega prometa ter prepletanja tovornih vozil, ki vstopajo na terminal, in vozil, ki vstopajo v koprsko pristanišče. Za parkiranje je na terminalu namenjenih 322 parkirnih prostorov, od tega 305 velikih za vlačilce ali tovorna vozila s prikolico in osem manjših za manjša tovorna vozila ter v bližini vhoda devet parkirnih prostorov, namenjenih za nevarne tovore, kjer je zagotovljen poseben nadzor. Parkirna mesta pod kotom 45° so dolga približno 15,5 m, ceste med njimi pa 7 m. Širina posameznega parkirnega prostora je 3,5 m. V bližini vhoda je tudi osem parkirnih prostorov za osebne avtomobile za zaposlene.

(2)V parkirnih etažah poslovnega servisnega objekta se zagotovi približno 220 parkirnih prostorov, na parkirišču pred objektom pa približno 110 parkirnih prostorov. Dopustna je sprememba števila parkirnih prostorov zaradi okoljskih ali prometnotehničnih ustreznejših rešitev.

(3)Interno prometno omrežje in manipulativne površine omogočajo dostop za urgentna in gasilska vozila.

(4)Vse prometne, parkirne in manipulativne površine se asfaltirajo in obrobijo z dvignjenimi robniki.

(5)Prometne ureditve se projektirajo in izvedejo, tako da:

-        se zagotovi varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu;

-        se zagotovi skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo;

-        se zagotovi opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa;

-        je projektiranje usklajeno z najnovejšim znanjem tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve;

-        se s predlaganim posegom v varovalnem pasu državnih cest ne prizadenejo interesi varovanja državnih cest in prometa na njih, njihove širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njihovega videza oziroma se ne moti njihovo redno vzdrževanje.

(6)Vozišča prometnih povezav morajo biti projektirana za največje osne obremenitve in najzahtevnejše izredne cestne prevoze.

(7)Objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami se od zunanjega roba cestišča državne ceste odmaknejo in fizično ločijo od cestišča. Novi objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.

(8)Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ploščad kamionskega terminala mora vsebovati tudi poseben del projekta Prometna ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem območju. V projektu morajo biti vrisane vse predvidene spremembe prometnega režima s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo na državni cesti, v njenem varovalnem pasu ter v njenem vplivnem območju, vključno s prometno ureditvijo na priključnem izvoznem kraku s kamionskega terminala na že zgrajeno štiripasovnico do vhoda v luko Koper.

(9)Odtekanje vode z državne ceste zaradi predvidenih ureditev ne sme biti ovirano. Meteorna in druga odpadna voda s parcel, objektov, zunanjih ureditev in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa, zato je treba na območju državnega prostorskega načrta urediti odvodnjavanje. Ureditev odvodnjavanja ne sme povzročiti poslabšanja obstoječega odvodnjavanja državne ceste.

(10)Na celotnem območju državnega prostorskega načrta se predvidijo ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s predpisi, ki urejajo prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah, predpisi, ki urejajo projektiranje cest, ter predpisom o varnosti cestnega prometa.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta se naredi vodovodni priključek z navezavo na obstoječe omrežje v trasi ceste Srmin–Ankaran.

(2)Požarna varnost se zagotavlja s hidrantno mrežo, vezano na javno vodovodno omrežje.

(1)Padavinske vode se s površin platoja terminala odvodnjavajo v smeri od severa proti jugu. Južno od parkirišča terminala se meteorni kanali združijo v zbirnem kanalu, ki je speljan v zadrževalni bazen.

(2)Za zadrževanje in čiščenje padavinske vode iz terminala se na parcelah k.o. 2594 Ankaran, št. 799/6, 799/20, 799/25 in 799/26 naredi zemeljski zadrževalnik v vlogi usedalnika in lovilca olj. Odtok vodi v koalescenčni lovilec olj ter nato v sistem odvodnih jarkov ankaranske bonifike s končnim odlaganjem v reki Rižani.

(3)Na meteorno kanalizacijo se priključuje dodatni meteorni kanal, ki odvaja vodo s parkirišča za prečrpavanje nevarnih snovi.

(4)Meteorne vode z območja parcele poslovno-servisnega objekta se odvajajo v meteorni kanal ob dostopni cesti. Strešne vode se odvajajo težnostno v meteorno kanalizacijo prek peskolovov, vode s parkirnih površin pa preko lovilcev olj. Vode iz vkopanih parkirnih etaž se odvajajo prek črpališča.

(5)Fekalna kanalizacija vstopnega objekta ter odpadna voda iz sanitarnih objektov na jugozahodnem delu terminala se priključita na javno fekalno kanalizacijo s priključevanjem na jašek ankaranskega fekalnega zbiralnika na parceli k.o. 2594 Ankaran, št. 878/33. Odpadne vode iz sanitarnih objektov na osrednjem delu terminala se vodijo po fekalnem kanalu proti vzhodu do fekalnega zbiralnika. Fekalna kanalizacija se gravitacijsko vodi južno od odvodnega jarka do zahodne strani, kjer je črpališče. V jašek, ki poteka ob platoju terminala (vzhodno od odvodnega jarka), se priključi fekalni kanal, ki odvaja odpadno vodo iz sanitarnih objektov na severozahodnem delu terminala.

(6)Fekalna kanalizacija iz poslovno-servisnega objekta se odvaja težnostno do pritlične etaže ter pod stropno ploščo garaže do zunanjih jaškov in od tam v javno fekalno kanalizacijo v dostopni cesti.

(7)Projektiranje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda se načrtuje v skladu s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode in izpustih snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

Za napajanje območja celotnega terminala se severno od poslovno-servisnega objekta vzpostavi nova transformatorska postaja, ki se vzanka v obstoječe visokonapetostno omrežje v kabelsko kanalizacijo ob ankaranski vpadnici. Dostop do transformatorske postaje se omogoči z vstopne ceste v terminal. Območje parkirnega dela terminala je mogoče napajati tudi iz transformatorske postaje Bonifika Srmin.

(1)Telekomunikacijsko omrežje se ureja s sistemom telefonske kabelske kanalizacije z navezavo na omrežje v jašku ob krožišču Rižana na parceli k.o. 2594 Ankaran, št. 799/7.

(2)Med novim vhodom v luko Koper in vstopnim objektom na terminal se predvidi optična povezava.

(3)Trase telefonske kabelske kanalizacije so v javno dostopnih površinah, usklajeno s trasami druge komunalne infrastrukture.

(4)V objektih se predvidi interna cevna napeljava, ki omogoča vgradnjo optičnih kablov.

(1)Terminal se z dostopno cesto priključuje na grajeno javno dobro (cestno omrežje, pešpoti in kolesarske površine) na krožišču Rižana na priključni krak.

(2)Za tovornjake, ki zapuščajo terminal v smeri pristanišča, je predviden poseben priključni krak na štiripasovno vpadnico v luko Koper.

(1)Parcelacija se izvede skladno s Prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na listu št. 3, na katerem so s koordinatami določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Na severnem delu območja državnega prostorskega načrta je enota kulturne dediščine Ankaran – Kulturna krajina Ankaranske bonifike (EŠD 13925) vpisana v Register nepremične kulturne dediščine.

(2)Na zavarovanem območju kulturne krajine je treba čim bolj ohranjati obstoječa prostorska razmerja in krajinske značilnosti.

(1)Na severnem delu ureditvenega območja je zoološka naravna vrednota lokalnega pomena Bonifika (ident. št. 4813) aluvialna ravnica s sestoji trstičja jugovzhodno od Ankarana.

(2)Posegi na območju zoološke naravne vrednote morajo biti narejeni tako in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za živali.

(1)Pred začetkom gradnje se pridobijo geotehnični pogoji za gradnjo platoja in objektov ter se temu primerno predvidijo projektne rešitve in gradnja.

(2)Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se predvidijo ukrepi za zagotavljanje poplavne varnosti predvidenih in obstoječih objektov, pri čemer predvideni ukrepi ne smejo povzročiti negativnih vplivov na okolje in na obstoječe porabnike prostora.

(3)Ob strugah vodotokov je predviden prost neprekinjen pas širine najmanj 4 m za prehod težkih gradbenih strojev pri opravljanju vzdrževalnih del na vodotoku.

(4)Število načrtovanih iztokov padavinskih vod v vodotoke naj bo optimalno, oblikovani naj bodo tako, da ne bo oviran pretok in bo vodotok ustrezno erozijsko zavarovan.

(5)Ohrani se stabilnost brežin vodotokov med gradnjo in uporabo objektov.

(1)Med gradnjo je treba upoštevati:

-        material, ki se bo uporabil za podlago, mora biti inerten in neoporečen, zagotoviti je treba stabilnost zaradi gradnje objektov;

-        oskrba vozil in strojne opreme z gorivom in mazivom mora biti urejena tako, da omogoča varno dostavo in varno pretakanje goriva in maziva. Zato mora biti urejena vodotesna pretakalna ploščad z lovilci olj in peskolovom;

-        izvajalec gradbenih del mora pred posegom izdelati načrt ureditve območja ob onesnaženju z nevarnimi snovi iz delovnih strojev. Ob razlitju nevarnih snovi iz delovnih strojev je treba to takoj urediti. Na gradbišču mora biti zagotovljen ustrezno opremljen prostor za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi ob razlitju, razsipu ali drugi nezgodi omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora biti ta skladiščni prostor zaščiten pred podnebnimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi ali kemikalij se mora uporabljati originalna embalaža.

(2)Med obratovanjem je treba upoštevati:

-        parkirne površine morajo biti popolnoma vodotesne, omejene z betonskimi robniki ter zgrajene z naklonom tako, da je omogočen brezhiben odtok meteorne vode v neprepusten kanalizacijski sistem in prek peskolovov ter lovilcev olj v zadrževalnik in potem na čistilno napravo, katere tehnologija mora biti izbrana glede na parametre, ki jih je treba čistiti. Enako velja za cestne površine in priključke;

-        v skladu z navodili proizvajalca lovilcev mineralnih olj je treba redno čistiti lovilce mineralnih olj;

-        v skladu z načelom varovanja vodnih virov se vodovodna napeljava uporabi le za pitno vodo. Čisto padavinsko vodo s strešnih in drugih neonesnaženih površin je treba uporabiti za sanitarne in tehnološke vode. Če se ne bi uporabila, se lahko čista padavinska voda s strešnih površin odvaja v meteorno kanalizacijo.

Med gradnjo in obratovanjem zadostujejo omilitveni ukrepi, ki so predpisani v prejšnjem členu.

Med gradnjo se sipki material in nezaščitene površine vlažijo. Preprečuje se raznos materiala z gradbišča. Pri prevozu po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo.

Območje državnega prostorskega načrta je uvrščeno v IV. območje varstva pred hrupom, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom. Ukrepi za varovanje pred prekomernim hrupom morajo biti usklajeni s predpisi, ki ocenjujejo in urejajo hrup v okolju.

Pri projektiranju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izberejo tehnične rešitve in upoštevajo dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov vseh vrst ali oblik, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu.

Pri ravnanju z odpadki se upošteva:

-        med izvedbo in obratovanjem je treba z odpadki ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;

-        med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti za ponovno uporabo posameznih frakcij;

-        oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih, vodijo se predpisane evidence. Nevarni odpadki (npr. onesnažene krpe z motornim oljem, izrabljeni akumulatorji itd.) se skladiščijo v zaprtih posodah in predaja pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov;

-        posebno pozornost se nameni onesnaženi zemlji ob razlitju ali razsutju nevarnih tekočin ali drugega materiala. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Ob nasipavanju terena se upoštevajo navedeni predpisi ter predpis, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;

-        na območju državnega prostorskega načrta se za zbiranje odpadkov predvidijo zbirna ali odjemna mesta ter ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov;

-        odpadki se odvažajo na komunalno odlagališče. Predvidena sta dva ekološka otoka, in sicer ob poslovnem servisnem objektu in na območju terminala. Lahko so tudi druge lokacije, pri čemer je treba upoštevati načrtovane ureditve in primeren dovoz. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti natančno določena lokacija za postavitev zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, ki mora biti primerno oblikovana in zaščitena pred vremenskimi vplivi. Dovozne in servisne ceste morajo biti projektirane in izvedene tako, da bo omogočen nemoten odvoz;

-        odjemno mesto za odvoz mora biti urejeno tako, da je dostopno za posebna vozila za odvoz odpadkov, da je mogoče redno čiščenje prostora in da upošteva higienske funkcionalne in estetske zahteve kraja ali objekta;

-        za vse odpadke iz dejavnosti, ki nimajo narave komunalnih odpadkov in jih ni dovoljeno odlagati v tipizirane posode za odpadke, mora posamezen investitor oziroma onesnaževalec skleniti pogodbo o odvozu z ustrezno organizacijo v sodelovanju s pristojno službo.

Na javnem pločniku se gibalno oviranim osebam zagotovi neovirano gibanje.

Pri načrtovanju in gradnji stavb ter drugih ureditev naj se upoštevajo spoznanja v zvezi z varčevanjem energije. Nove ureditve ne smejo vplivati na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje.

Objekte je treba graditi skladno z zahtevami, predvidenimi za območje, na katerem je predvidena največja moč potresa VII. stopnje po Mercallijevi lestvici.

(1)Objekti se zasnujejo tako, da je mogoč hiter in varen umik na prosto s katerega koli mesta v objektih.

(2)Dovozna cesta in interne ceste omogočajo dostop intervencijskim vozilom in do vseh objektov in površin. Delovne površine so na prometnih in manipulativnih površinah pred objektom in na internih cestah.

(3)Objekti se gradijo tako, da ob požaru ohranijo potrebno nosilnost.

(4)Za gašenje požarov je predvidena hidrantna zanka s podzemnimi hidranti. V objektih je predvideno notranje hidrantno omrežje.

(5)Investitor poslovnega servisnega objekta mora v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja dobiti požarno soglasje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Vse načrtovane ureditve je treba izvesti tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(1)Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v teh etapah:

-        terminal s prometnimi in manipulativnimi površinami ter pripadajočo komunalno in energetsko infrastrukturo,

-        poslovno-servisni objekt s pripadajočimi prometnimi in zunanjimi ureditvami, pri čemer sta mogoči tudi etapna gradnja objekta po posameznih stolpičih ter etapna gradnja podzemnih garažnih etaž.

(2)Postopnost izvedbe državnega prostorskega načrta je določena tako, da so posamezne etape sklenjene funkcionalne celote, ki se lahko uporabljajo tudi brez gradnje preostalih delov prostorske ureditve. Postopnost ne sme negativno vplivati na vodni režim ali stanje voda.

(1)Investitor gradnje terminala pri izdelavi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotovi celosten načrt monitoringa za geomehanski nadzor, nadzor hidrogeoloških razmer, onesnaženosti površinskih in podzemnih voda, tal, zraka ter hrupnih obremenitev. Program monitoringa se izdela kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pred pričetkom gradnje se v skladu s programom monitoringa izvede posnetek ničelnega stanja.

(2)V celoviti načrt monitoringa se vključi tudi monitoring državne ceste s pripadajočo infrastrukturo. Pred začetkom gradnje se zagotovi evidentiranje gradbeno tehničnega stanja, med gradnjo pa stalni (gradbeno-tehnični in geomehanski) nadzor ceste in pripadajoče infrastrukture.

(3)Pri določitvi točk monitoringa se smiselno upoštevajo točke meritev ničelnega stanja. Kjer je mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali lokalnimi monitoringi kakovosti okolja. Pri meritvah stanja sestavin okolja (tla, vode, zrak, hrup) se zagotovi vsaj tolikšno število točk spremljanja okolja, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Pri meritvah posedkov na državni cesti in pripadajoči infrastrukturi se na robu obstoječega vozišča izvede vsaj štiri merilne točke oziroma reperje, medsebojno oddaljene 20 m. Zagotovi se zavarovanje točk spremljanja stanja, tako da bo omogočeno neprekinjeno pridobivanje podatkov pred gradnjo, v času gradnje in po zaključeni gradnji. Rezultati monitoringa so javni, investitor mora poskrbeti za dostopnost podatkov.

(4)Investitor mora na podlagi rezultatov monitoringa po potrebi izvesti dodatne ukrepe, kot so dodatne tehnične in prostorske rešitve, dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve, ureditev obstoječih objektov in naprav, povečanje ali gradnja novih naprav in ureditev, sprememba rabe prostora in drugi ustrezni ukrepi.

(1)Organizacija gradbišča je omejena na območje državnega prostorskega načrta. Za gradbišče se uporabljajo že obstoječe komunikacije. Poleg obveznosti, navedenih v predhodnih členih, so obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo tudi:

-        zagotovitev ustreznega odvijanja motornega, pešprometa in kolesarskega prometa po obstoječem omrežju cest in poti;

-        ustrezna ureditev vseh cest, ki bi se morda uporabljale za obvoz ali prevoz med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa morebitno popravilo poškodb;

-        za ceste, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, se izvede posnetek ničelnega stanja, nato se ustrezno uredijo in protiprašno zaščitijo, poškodbe se odpravijo in vzpostavi se najmanj tako stanje, kot je bilo pred začetkom gradnje;

-        ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav ter drugih objektov, po končani gradnji pa morebitno popravilo poškodb;

-        ob nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.

(2)Med gradnjo in ob postavitvah začasnih gradbenih strojev je treba upoštevati usmeritve za postavitev ovir za letalski promet in njihovo označevanje.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1)Pri izvajanju državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo.

(3)Na območju od vhoda na terminal do vhoda v luko Koper se znotraj meje državnega prostorskega načrta lahko izvede četrti vozni pas, če bi to narekovale podrobnejše prometne ali logistične analize v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(4)Prometna ureditev z zunanjimi parkirišči ob poslovno-servisnem objektu se lahko spremeni glede na fazno in obseg izvedbe. V kartografskem delu sta prikazani kontura parkirnih kletnih etaž ter kontura morebitnega povečanja kletnih parkirnih etaž.

(5)Lahko se preoblikuje tlorisni gabarit in višina poslovnega servisnega objekta v liniji največje pozidave, ki je prikazana v kartografskem delu, ter pod določeno višinsko koto venca.

(6)Vse višinske kote, določene s to uredbo, lahko odstopajo do ±0,5 m. Kota pritličja poslovno servisnega objekta lahko odstopa ±1,0 m.

(7)Število parkirnih prostorov se lahko spremeni, če to zahtevajo prometno tehnični predpisi.

(8)Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. Za vsako drugačno rešitev križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno dobiti soglasje investitorja prostorske ureditve, dokler še ni zgrajena, po končani gradnji pa soglasje njenega upravljavca.

(9)Za dopustna odstopanja se štejejo tudi postavitve elektronskih portalov, zapornic in drugih ureditev, povezanih z logistiko in delovanjem portala.

(10)Za dopustna odstopanja se štejejo tudi vse ureditve in dodatni ukrepi, ki so posledica rezultatov monitoringa.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni ti občinski prostorski akti:

-        Dolgoročni plan občine Koper (Uradne objave, št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95 in 11/98),

-        Družbeni plan občine Koper (Uradne objave, št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95 in 11/98),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 16/99 in 33/01) in (Uradni list RS, št. 96/04 in 97/04),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št. 19/88), spremembe in dopolnitve (Uradne objave, št. 7/01, 24/01, 49/05 in Uradni list RS, št. 95/06).

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o državnem lokacijskem načrtu za navezavo luke Koper na avtocestno omrežje (Uradni list RS, št. 79/04 in 109/04) v območju iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe, to je v območju koordinat lomnih točk, ki so razvidne iz priloge državnega prostorskega načrta (grafični list 3: Prikaz območja prekrivanja z območjem DLN za navezavo luke na avtocestno omrežje).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.