Uredba o kategorizaciji prog

(1)Ta uredba določa kategorizacijo prog v Republiki Sloveniji glede na:

-       obseg prometa, gospodarski pomen in povezovalno vlogo železniškega prometa v prostoru;

-       največjo dovoljeno progovno hitrost;

-       največjo dovoljeno osno in dolžinsko obremenitev proge;

-       največje dopustne dimenzije vozil in naklada.

(2)Določbe te uredbe veljajo za obstoječe proge normalne tirne širine, in sicer za odprto progo in glavne postajne tire.

(1)V tej uredbi uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1.»glavne proge« so proge, ki so navedene v Evropskem sporazumu o najvažnejših mednarodnih železniških progah – Sporazum AGC (E-proge), proge, ki so sestavni del TER-omrežja (T-proge), in proge, ki sestavljajo vseevropske mrežo prog (Koridor 5, Koridor 10);

2.»regionalne proge« so vse ostale proge, ki niso navedene v prejšnji točki;

3.»glavni tiri« so tiri, na katere lahko vlaki uvažajo in/ali z njih izvažajo;

4.»fiktivna dnevna prometna obremenitev proge« je obremenitev z bruto maso potniških in tovornih vlakov, povečana s faktorji hitrosti, faktorji osne obremenitve in faktorji agresivnosti kolesnih dvojic;

5.»priključna proga« je proga, ki se na cepni postaji ali cepišču odcepi od druge. Priključne proge se objavijo v registru železniške infrastrukture, Programu omrežja in Navodilu o progi.

(2)Ostali izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določajo zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu, in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.

(1)Glede na obseg prometa, gospodarski pomen in povezovalno vlogo železniškega prometa v prostoru se proge delijo na glavne in regionalne proge.

(2)Glavne proge so:

-       E 65 državna meja–Jesenice–Ljubljana–Pivka–Ilirska Bistrica–državna meja;

-       E 67 Zidani Most–Maribor–Šentilj–državna meja;

-       E 69 državna meja–Središče–Pragersko–Zidani Most–Ljubljana–Divača–Koper;

-       E 70 državna meja–Dobova–Ljubljana–Sežana–državna meja;

-       T 69 Ormož–Murska Sobota–Hodoš–državna meja.

(3)Regionalne proge so:

-       Ljubljana Šiška–Kamnik Graben;

-       Celje–Velenje;

-       državna meja–Rogatec–Stranje–Grobelno;

-       državna meja–Imeno–Stranje;

-       Maribor–Prevalje–državna meja;

-       Ljutomer–Gornja Radgona;

-       državna meja–Lendava;

-       Prešnica–Podgorje–državna meja;

-       Jesenice–Nova Gorica–Sežana;

-       cepišče Šempeter pri Gorici–Vrtojba–državna meja;

-       Prvačina–Ajdovščina;

-       cepišče Kreplje–Repentabor–državna meja;

-       državna meja–Metlika–Novo mesto–Ljubljana;

-       Sevnica–Trebnje;

-       Grosuplje–Kočevje.

(4)Grafično so glavne in regionalne proge prikazane v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(5)Nacionalne oznake in poimenovanje glavnih in regionalnih prog ter gradbene dolžine so podane v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(1)Glavne in regionalne proge se za vzdrževalne in plansko razvojne namene razvrščajo glede na povprečne dnevne fiktivne prometne obremenitve v eno izmed šestih skupin, določenih v tabeli 1. Tabela 1: Povprečne dnevne fiktivne prometne obremenitve Skupina 1 130 000 t/d < Tf Skupina 2 80 000 t/d < Tf < 130 000 t/d Skupina 3 40 000 t/d < Tf < 80 000 t/d Skupina 4 20 000 t/d < Tf < 40 000 t/d Skupina 5 5 000 t/d < Tf < 20 000 t/d Skupina 6 Tf < 5 000 t/d Skupina 1 130 000 t/d < Tf Skupina 2 80 000 t/d < Tf < 130 000 t/d Skupina 3 40 000 t/d < Tf < 80 000 t/d Skupina 4 20 000 t/d < Tf < 40 000 t/d Skupina 5 5 000 t/d < Tf < 20 000 t/d Skupina 6 Tf < 5 000 t/d

(2)Za vzdrževalne potrebe izvede upravljavec razvrstitev glede na povprečne dnevne fiktivne prometne obremenitve na določeni progi v preteklem letu. Za plansko razvojne potrebe izračuna upravljavec pričakovano dnevno fiktivno prometno obremenitev na določeni progi v predvidenem planskem obdobju.

(3)Fiktivna dnevna prometna obremenitev se izračuna na način, kot je določen v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe, in v Objavi UIC 714.

(1)Glede na največjo dovoljeno progovno hitrost se proge delijo na proge za visoke hitrosti in na konvencionalne proge.

(2)Proge za visoke hitrosti so:

-       posebej zgrajene proge za visoke hitrosti, opremljene za hitrosti, ki so na splošno enake ali višje od 250 km/h;

-       posebej nadgrajene proge za visoke hitrosti, opremljene za hitrosti okoli 200 km/h;

-       posebej nadgrajene proge za visoke hitrosti s posebnostmi, ki so posledica topografskih, reliefnih ali urbanističnih omejitev, na katerih se mora hitrost prilagajati za vsak primer posebej.

(3)Glede na kriterije iz prejšnjega odstavka sodijo vse proge v Republiki Sloveniji v kategorijo konvencionalnih prog.

(1)Glede na dovoljeno osno in dolžinsko obremenitev s tovornimi vagoni se proge ali odseki prog razvrščajo v kategorije A, B1, B2, C2, C3, C4, D2, D3, D4, ki so določene v tabeli 2. Tabela 2: Dopustna dolžinska in osna obremenitev prog Dolžinska obremenitev p [t/m] (vsota mase vozila in naklada, deljena z dolžino vozila med odbojnikoma) Osna obremenitev P [t] A B C D 16 18 20 22,5 5,0 A B1     6,4   B2 C2 D2 7,2     C3 D3 8,0     C4 D4 Dolžinska obremenitev p [t/m] (vsota mase vozila in naklada, deljena z dolžino vozila med odbojnikoma) Osna obremenitev P [t] A B C D 16 18 20 22,5 5,0 A B1 6,4 B2 C2 D2 7,2 C3 D3 8,0 C4 D4

(2)Proga ali odsek proge se uvrsti v določeno kategorijo iz prejšnjega odstavka, če je sposobna za prevoz vlaka z neomejenim številom štiriosnih tovornih vagonov z razporedom osi, določenim v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe, in s tej kategoriji ustrezno osno in dolžinsko obremenitvijo. Na progi izven območja mostov je za razvrstitev v posamezno kategorijo odločilna dopustna osna obremenitev glede na vrsto in stanje zgornjega ustroja (sistem tirnic in kretnic, vrsta pritrditve, razmak in vrsta pragov, debelina grede, tamponski sloj, obraba itd.) ter stanje spodnjega ustroja, medtem ko je na mostovih odločilna dopustna osna in dolžinska obremenitev glede na nosilnost mostne konstrukcije, stanje mostu, vrsto in utrujenost materiala.

(3)Proge ali odseki prog, uvrščeni v posamezne kategorije po prejšnjem odstavku, so, ob pogoju, da največja dovoljena hitrost vlakov ne preseže 90 km/h in da se po presoji pristojne službe upravljavca na določenih odsekih in/ali objektih lahko dodatno omeji hitrost, sposobni za prevoz naslednjih vrst tovornih vagonov:

1.dvoosnih in triosnih tovornih vagonov ter štiriosnih tovornih vagonov z dvema podstavnima vozičkoma, katerih mere a (razmik osi v podstavnem vozičku) in b (razmik med zunanjo ploskvijo odbojnika in najbližjo osjo) so večje ali enake vrednostim, navedenim v prilogi 4 te uredbe, in katerih osne in dolžinske obremenitve ne presegajo vrednosti, navedenih v isti prilogi;

2.štiriosnih tovornih vagonov z dvema podstavnima vozičkoma, katerih mere a in b so manjše od vrednosti po prilogi 4 te uredbe, z osno obremenitvijo, zmanjšano glede na mere a in b po prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe;

3.tovornih vagonov z dvema triosnima ali štiriosnima podstavnima vozičkoma in osno obremenitvijo, ki glede na mere a in b ne presega zmanjšane osne obremenitve po prilogah 6 in 7, ki sta sestavni del te uredbe;

4.tovornih vagonov s tremi oziroma štirimi dvoosnimi podstavnimi vozički, katerih osna obremenitev ne presega obremenitve, zmanjšane glede na geometrijske mere vagonskih shem po prilogi 8, ki je sestavni del te uredbe, ob predpostavki, da ti vagoni ustrezajo tudi posebnim predpisom, ki zadevajo tovrstne vagone.

(4)Pri vagonih, katerih razpored osi ne ustreza razporedom, navedenim v prilogah 6, 7 in 8 (nestandarden razpored osi), se dovoljena osna obremenitev določi pod pogojem, da največji moment in prečna sila v prostoležeči gredi poljubne dolžine, obremenjeni s poljubnim številom takih vagonov, ne sme preseči vrednosti momenta in prečne sile, ki bi ju dobili po razporedu osi po prilogi 4.

(5)Izjemoma se na progah kategorije C, z dovoljeno osno obremenitvijo 20 t, dopušča prekoračitev osne obremenitve za 0,5 t pri:

-       dolgih dvoosnih tovornih vagonih z dovoljeno osno obremenitvijo 20 t in dolžine vključno z odbojniki od 14,1 do 15,5 m s ciljem povečanja njihove mejne nakladalne mase na 25 t;

-       tovornih vagonih z dovoljeno osno obremenitvijo 22,5 t za izenačitev njihove velike tara mase, ki je pogojena s konstrukcijskimi spremembami zaradi doseganja take osne obremenitve. Pri tem največja dopustna masa, ki odpade na eno kolo, ne sme presegati 11,1 t.

(6)Tovorni vagoni, katerih tehnične karakteristike so v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, lahko obratujejo tudi v režimu S (100 km/h) ali SS (120 km/h), v kolikor njihove osne obremenitve ne presegajo 20 t (oziroma izjemoma 20,5 t iz prejšnjega odstavka) in če izpolnjujejo dodatne pogoje Objave UIC 432 ter pogoje, ki jih določajo zahtevnejši premostitveni objekti na progi. Tovorni vagoni, katerih tehnične karakteristike so v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena in katerih osne obremenitve presegajo 20 t, lahko obratujejo s hitrostmi 100 km/h, če izpolnjujejo dodatne pogoje Objave UIC 700, Objave UIC 432 in Objave UIC 510-2. Hitrost takih vagonov se mora omejiti na 80 km/h v krivinah s polmerom, manjšim od 600 m, v primeru, da povprečna tirna širina na dolžini 100 m presega 1455 mm.

(7)Vse druge vrste tovornih vagonov, ki niso v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, se morajo obravnavati kot izredne pošiljke.

(8)Razvrstitev posameznih prog ali odsekov prog po kriterijih iz tega člena izvede upravljavec javne železniške infrastrukture in je objavljena v mednarodnih dokumentih predmetnega področja.

(9)Upravljavec javne železniške infrastrukture mora vsako spremembo kategorizacije prog vnesti v register železniške infrastrukture.

(1)Poleg razvrstitve prog v eno izmed kategorij po prejšnjem členu se zaradi določitve nakladalne mase vagonov v mednarodnem prometu in v skladu z Objavo UIC 700 določi še tako imenovana “normalna kategorija“ mreže prog v Republiki Sloveniji.

(2)Normalna kategorija se določi glede na kategorije pretežnega dela prog, odprtih za mednarodni promet.

(3)Glede na to, da pretežni del prog v Republiki Sloveniji, odprtih za mednarodni tranzitni promet, ustreza kategoriji D3 (osna obremenitev 22,5 t, dolžinska obremenitev 7,2 t/m), se za normalno kategorijo slovenskih prog določi kategorija D3.

Glede na kategorije prog in največje hitrosti posameznih vrst tovornih vlakov mora lastnik vagona po določbah Tehnične specifikacije za interoperabilnost-Železniški vozni park-Tovorni vagoni (UL L št. 344 z dne 8. 12. 2006, str. 1) vsak tovorni vagon opremiti z oznako največje dovoljene mejne nakladalne mase za posamezno kategorijo proge.

(1)Za vleko vlakov na progah, ki so razvrščene v eno izmed kategorij glede na dovoljeno osno in dolžinsko obremenitev s tovornimi vagoni, se lahko uporabljajo vse vrste vlečnih vozil, ki ustrezajo shemam obremenitev tovornih vagonov za tisto kategorijo. Smiselno to velja tudi za motorna vozila za posebne namene.

(2)V izjemnih primerih mora prevoznik za obratovanje vozil iz prejšnjega odstavka, ki imajo večjo osno in/ali dolžinsko obremenitev od dovoljene za posamezno kategorijo proge, od upravljavca pridobiti posebno dovoljenje na osnovi dokaza o nosilnosti proge za takšna vozila.

(1)Nova vlečna vozila in tovorni vagoni ne smejo presegati mejnih obremenitev po shemi, določeni v prilogi 9, ki je sestavni del te uredbe, ali drugi shemi z analognimi vplivi.

(2)Pogoji obratovanja vlečnih vozil in tovornih vagonov na progah posameznih kategorij morajo ustrezati pogojem, določenim s to uredbo in Objavo UIC 700.

(1)Pri specialnih tovornih vagonih za izredne pošiljke je dopustno izkoristiti vse možne obtežbene sheme iz priloge 10, ki je sestavni del te uredbe.

(2)V prilogi 11, ki je sestavni del te uredbe, je prikazanih nekaj obremenilnih shem, ki izpolnjujejo pogoj iz prejšnjega odstavka.

(3)Mednarodni promet vagonov iz prvega odstavka tega člena je dovoljen le po predhodnem sporazumu med prizadetimi prevozniki in upravljavcem javne železniške infrastrukture.

(1)Glede na največje dopustne dimenzije vozil in naklada se proge delijo po vrstah dopustnih nakladalnih profilov, ki jih predpisuje Mednarodna železniška zveza – UIC.

(2)Vse proge v Republiki Sloveniji dovoljujejo prevoz vozil in tovora v skladu z mednarodnim nakladalnim profilom, nakladalnim profilom SŽ I ter nakladalnima profiloma za kombinirani transport GA in GB. Novozgrajene proge morajo zagotavljati nakladalni profil GC.

(3)Nakladalni profil SŽ I in mednarodni nakladalni profil sta prikazana v prilogi 12, profili GA, GB in GC pa v prilogi 13, ki sta sestavni del te uredbe.

(4)Vsako vozilo ali naklad, ki presega nakladalni profil določene proge ali odseka proge, se mora obravnavati kot izredna pošiljka.

(5)Upravljavec javne železniške infrastrukture je dolžan vsako spremembo v kategorizaciji prog, ki zadeva razvrstitev prog glede na dopustne nakladalne profile, javiti Mednarodni železniški zvezi – UIC, da jo ta objavi v mednarodnih dokumentih, ki zadevajo to področje. Priloga 1: Glavne in regionalne proge Priloga 2: Tabelarični prikaz glavnih in regionalnih prog ter pripadajoča kategorija prog Priloga 3: Izračun fiktivne dnevne prometne obremenitve proge Tf Priloga 4: Sheme tovornih vagonov za določanje kategorije proge Priloga 5: Tovorni vagoni z dvema dvoosnima podstavnima vozičkoma Priloga 6: Tovorni vagoni z dvema triosnima podstavnima vozičkoma Priloga 7: Tovorni vagoni z dvema štiriosnima podstavnima vozičkoma Priloga 8: Tovorni vagoni s tremi ali štirimi dvoosnimi podstavnimi vozički Priloga 9: Shema mejnih obremenitev novih vlečnih vozil in vagonov Priloga 10: Obtežbena shema za nove premostitvene konstrukcije Priloga 11: Obtežbene sheme specialnih tovornih vagonov za izredne pošiljke Priloga 12: Nakladalni profil SŽ I Priloga 13: Nakladalni profil za kombinirani transport GA, GB in GC Uredba o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 4/09) vsebuje naslednji končni določbi:

Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 62/11) vsebuje naslednjo končno določbo: »5. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembi Uredbe o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 66/12) vsebuje naslednjo končno določbo: »2. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Uredba o spremembi Uredbe o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 12/13) vsebuje naslednjo končno določbo: » 2. člen Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.