21. člen MKZNPK

Vsaka država pogodbenica preuči sprejetje zakonodajnih in drugih ukrepov, potrebnih, da se kot kazniva določijo dejanja, kadar so storjena naklepno med opravljanjem gospodarskih, finančnih ali poslovnih dejavnosti: (a) neposredno ali posredno obljubljanje, ponujanje ali dajanje nedovoljene koristi osebi, ki vodi subjekt zasebnega sektorja ali dela zanj, za to ali drugo osebo, da bi s kršitvijo svojih dolžnosti opravila kakšno dejanje ali ga ne bi; (b) če katera koli oseba, ki vodi subjekt zasebnega sektorja ali dela zanj, neposredno ali posredno zahteva ali sprejme nedovoljeno korist, zase ali za drugo osebo, da bi s kršitvijo svojih dolžnosti opravila kakšno dejanje ali ga ne bi.