7. člen MPPIMO

1. Predstavniki članic oblasti, navzoči na sejah, ki jih sklicuje oblast, pri opravljanju svojih nalog in med potovanjem do kraja sestanka in nazaj uživajo te privilegije in imunitete: (a) imuniteto pred sodnimi postopki v zvezi z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami in za vsa dejanja, storjena pri opravljanju njihovih nalog, razen če jim članica, ki jo predstavljajo, izrecno ne odvzame imunitete v posameznem primeru; (b) imuniteto pred odvzemom osebne prostosti ali pridržanjem ter enake imunitete in olajšave v zvezi z osebno prtljago, kakor se priznavajo diplomatskim predstavnikom; (c) nedotakljivost vseh listin in dokumentov; (d) pravico, da uporabljajo šifre in prejemajo listine in pisma po kurirju ali v zapečatenih vrečah; (e) izvzetje njih in njihovih zakoncev iz omejitev priseljevanja, vpisa tujcev in vojaških obveznosti v državi, v kateri so na obisku, ali čez katero potujejo pri opravljanju svojih nalog; (f) enake olajšave pri omejitvah pri menjavi deviz, kakor se priznavajo predstavnikom tujih vlad primerljivega položaja na začasnih uradnih nalogah. 2. Da bi predstavnikom članic oblasti zagotovili popolno svobodo govora in neodvisnost pri opravljanju njihovih nalog, uživajo imuniteto pred sodnim postopkom za dejanja, storjena pri opravljanju njihovih nalog tudi potem, ko niso več predstavniki članic oblasti. 3. Kadar je vrsta obdavčitve odvisna od prebivališča, se obdobja, ko se predstavniki članic oblasti udeležujejo sestankov oblasti in so navzoči na njenem ozemlju zaradi opravljanja svojih dolžnosti, ne štejejo za obdobja prebivanja v tej državi. 4. Predstavnikom članic oblasti se privilegiji in imunitete ne priznavajo zaradi njihove osebne koristi, temveč zato, da se zagotovi neodvisno opravljanje njihovih nalog v zvezi z oblastjo. Zato ima članica oblasti pravico in dolžnost, da odvzame imuniteto svojemu predstavniku v vsakem primeru, ko bi imuniteta po njenem mnenju ovirala uresničevanje načela pravičnosti, odvzame pa jo lahko brez vpliva na namen, zaradi katerega mu je bila priznana. 5. Predstavniki članic oblasti morajo imeti zavarovalno kritje proti tveganjem tretje strani za vozilo, ki ga imajo v svoji lasti ali ga upravljajo, kakor to zahtevajo zakoni in drugi predpisi države, v kateri vozilo uporabljajo. 6. Prvi, drugi in tretji odstavek se ne uporabljajo v odnosih med predstavniki in organi članice oblasti, katere državljani so ali katere predstavniki so ali so bili.