21. člen MKEOMS

Ob začetku veljavnosti te konvencije jo depozitar registrira pri sekretariatu Združenih narodov v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov. 1 SPLOŠNO Evropski meteorološki satelitski sistem bo nasledil predoperativni program geostacionarnih satelitov METEOSAT. Nominalni položaj satelita bo nad 0° poldnevnikom. Sistem bo sestavljen iz vesoljskega in zemeljskega dela. Oblika vesoljskega plovila bo temeljila na satelitu METEOSAT. Zemeljski del bo upošteval izkušnje, pridobljene med izvajanjem predoperativnega programa METEOSAT, in bo zagotavljal sledenje in nadzor vesoljskih plovil ter centralno obdelavo podatkov. 2 OPIS DELOVANJA 2.1 Vesoljski del Satelit bo opremljen tako, da bo zagotavljal: – slike v treh spektralnih območjih: v vidnem, v infrardečem spektralnem delu atmosferskega okna in v infrardečem delu sevanja vodne pare; – pošiljanje slik in drugih podatkov po dveh kanalih, ki oba lahko prenašata digitalne ali analogne podatke uporabniškim postajam; – zbiranje podatkov, poslanih s prizemnih merilnih postaj; – pošiljanje meteoroloških podatkov zemeljskim postajam. 2.2 Zemeljski del Zemeljski del bo opravljal naloge, ki morajo biti večinoma opravljene v skoraj realnem času, da izpolnijo meteorološke zahteve: – nadzor, spremljanje in operativna uporaba enega aktivnega satelita; – možnost nadziranja drugega satelita, ki ni operativen; – sprejemanje in predobdelava slikovnih podatkov. Predobdelava je postopek določitve in prilagoditve radiometričnih in geometričnih odstopanj v izvirnih podatkih. Vključuje najmanj medsebojno skladnost različnih kanalov, umerjanje kanala infrardečega spektralnega atmosferskega okna in prostorsko umestitev posnetka; – pošiljanje predobdelanih posnetkov primarnim (PDUS) in sekundarnim (SDUS) uporabniškim postajam; – pošiljanje različnih podatkov prek satelita, vključno z upravljavskimi sporočili in kartami, ki jih pripravljajo meteorološke službe; – pošiljanje posnetkov z drugih meteoroloških satelitov; – pridobivanje in delna obdelava sporočil iz prizemnih merilnih postaj (podatkovni zbirniki DCP) ter njihovo pošiljanje. Pošiljanje teh sporočil bo vključevalo vnos v meteorološki globalni telekomunikacijski sistem in prenos uporabniškim postajam prek satelita (prenosi teh podatkov bodo dopolnjevali preostale prenose iz tega odstavka); – določanje meteoroloških količin, vključno z vektorji premikov, drugih podatkov, potrebnih za operativno meteorologijo, kot so temperatura morske gladine, vlaga v zgornji troposferi, količina in višina oblakov, in podatki, primerni za spremljanje podnebja; – digitalno arhiviranje vseh dostopnih posnetkov za drseče obdobje vsaj petih mesecev in trajno arhiviranje vseh izvedenih meteoroloških podatkov; – vsakodnevno arhiviranje vsaj dveh celotnih posnetkov na fotografski film; – priprava arhivskih podatkov; – izdelava in pošiljanje dokumentacije, kamor spadajo na primer katalog posnetkov in navodila za uporabnike sistema; – nadzor nad kakovostjo izdelkov in prenosov. 3 TEHNIČNE ZMOGLJIVOSTI 3.1 Vesoljski del O podrobnostih zmogljivosti za vesoljsko plovilo bodo odločale države udeleženke, vendar pa zmogljivosti ne bodo slabše od zmogljivosti predoperativnega programa METEOSAT, izpuščena pa bo naprava za »preverjanje« podatkovnih zbirnikov s povezavo od satelita. Predvidene so navedene izboljšave: – več električne energije in goriva; – večja zanesljivost radiometra in elektronike, – kanal za vodno paro bo izboljšan tako, da bo ustrezal obliki in izdelavi drugih dveh kanalov; šum (interferenca) se bo zmanjšal; – hkratno delovanje kanala infrardečega okna, kanala za vodno paro in obeh vidnih kanalov; – sprotno umerjanje kanala za vodno paro; – nadzor nad temperaturo črnega telesa za umerjanje; – izboljšan transponder, ki bo poleg nalog iz predoperativnega obdobja METEOSAT omogočal pošiljanje digitalnih podatkov zemeljskim postajam. 3.2 Zemeljski del Tehnične zmogljivosti iz drugega odstavka 2. poglavja bodo najmanj take kot pri predoperativnem sistemu. Sistem bo posodobljen tako, da bo zagotavljal večjo zanesljivost in manjše stroške delovanja. 4 PREHODNE DEJAVNOSTI Delovanje obstoječega sistema, vključno z METEOSAT F1 in F2 ter satelitom P2 (če je izstreljen v okviru predoperativnega programa), bo prav tako vključeno v operativni program 24. novembra 1983. 5 ČASOVNI RAZPORED IZSTRELITEV 5.1 Operativni program bo zajemal naročilo komponent in izdelavo sestavnih delov, potrebnih za tri nove satelitske modele (MO1, MO2, MO3) in enega rezervnega. Samo ena posebna skupina bo postopno sestavila vesoljsko plovilo. MO1 bo izstreljen, ko bo pripravljen, predvidoma v prvi polovici leta 1987. MO2 bo izstreljen približno leto in pol pozneje, predvidoma v drugi polovici leta 1988. MO3 bo izstreljen predvidoma v drugi polovici leta 1990. Datum izstrelitve se lahko prestavi glede na stanje programa in razpoložljivost rakete za izstrelitev. Z zavarovanjem izstrelitve satelitov MO1 in MO2 se omogočita morebitna sestavitev in izstrelitev dodatnega satelita. 5.2 Najvišji znesek iz priloge II je določen na podlagi domneve, da bo raketa ARIANE vedno nosila dva satelita. Države udeleženke se lahko soglasno odločijo za izstrelitev enega samega satelita, če je to potrebno zaradi programa. 6 TRAJANJE PROGRAMA Po poskusnem časovnem načrtu naj bi operativni sateliti delovali 8,5 leta po izstrelitvi MO1 v letih od 1986 do 1987. Poleg tega se bodo od 24. novembra 1983 do izstrelitve MO1 v letih od 1986 do 1987 v prehodnem obdobju uporabljali obstoječi sateliti (F1, F2, P2). Pričakovano trajanje celotnega programa je 12,5 leta od začetka leta 1983 do sredine leta 1995. I. Skupni finančni obseg Predvideni skupni finančni obseg za začetni sistem iz priloge I je 400 milijonov obračunskih enot (cene iz sredine leta 1982 in menjalno razmerje iz leta 1983) v obdobju od 1983 do 1995 in je razčlenjen, kakor sledi: text="– največji znesek odhodkov Evropske vesoljske agencije : 378 milijonov obračunskih enot – sekretariat Eumetsata (10,5 leta) : 10 milijonov obračunskih enot – kritje Eumetsata za nepredvidljive razmere : 12 milijonov obračunskih enot." II. Deleži prispevkov Deleži prispevkov držav članic k odhodkom Eumetsata so: text="+--------------------------------------+-----------------------+ |Država članica | %| +--------------------------------------+-----------------------+ |Nemčija | 21,00| +--------------------------------------+-----------------------+ |Avstrija | | +--------------------------------------+-----------------------+ |Belgija | 4,00| +--------------------------------------+-----------------------+ |Danska | 0,50| +--------------------------------------+-----------------------+ |Španija | 4,50| +--------------------------------------+-----------------------+ |Finska | 0,30| +--------------------------------------+-----------------------+ |Francija | 22,00| +--------------------------------------+-----------------------+ |Grčija | 0,30| +--------------------------------------+-----------------------+ |Irska | 0,10| +--------------------------------------+-----------------------+ |Italija | 11,00| +--------------------------------------+-----------------------+ |Norveška | 0,50| +--------------------------------------+-----------------------+ |Nizozemska | 3,00| +--------------------------------------+-----------------------+ |Portugalska | 0,30| +--------------------------------------+-----------------------+ |Združeno kraljestvo | 14,40| +--------------------------------------+-----------------------+ |Švedska | 0,93| +--------------------------------------+-----------------------+ |Švica | 2,60| +--------------------------------------+-----------------------+ |Turčija | 0,50| +--------------------------------------+-----------------------+" V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo. Sestavljeno v Ženevi štiriindvajsetega maja tisoč devetsto triinosemdeset v enem izvirniku v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, ki bo deponiran v arhivu vlade Švicarske konfederacije, ki bo overjene kopije poslala vsem državam podpisnicam in pristopnicam. Spodaj podpisani Charles Rubin, vodja Oddelka za mednarodne pogodbe Zveznega urada za zunanje zadeve, sem ob upoštevanju, da je bilo v izvirnih besedilih Konvencije o ustanovitvi Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (Eumetsat), sklenjene v Ženevi 24. maja 1983 in deponirane pri švicarski vladi, odkritih več napak; ob upoštevanju, da k predlogom za popravke, navedenim v nadaljevanju, ki so bili 15. avgusta 1984 poslani vladam držav podpisnic z uradnim obvestilom Zveznega urada za zunanje zadeve, v dveh mesecih ni bilo nobenih ugovorov; ob upoštevanju, da je izvirnik konvencije v angleškem in francoskem jeziku treba ustrezno popraviti: 1. tretji odstavek 1. člena Da bi ustrezalo francoskemu besedilu, se mora angleško besedilo glasiti: 3. Eumetsat je pravna oseba. Ima zlasti možnost sklepanja pogodb, pridobivanja in razpolaganja s premično in nepremično lastnino ter biti stranka v sodnem postopku. 2. točka e drugega odstavka 6. člena Angleško besedilo se glasi: e) pripravlja zasedanja sveta in za sestanke morebitnih podrejenih organov in delovnih skupin zagotavlja strokovno in administrativno pomoč; 3. 21. člen Angleško besedilo se glasi: Ob začetku veljavnosti te konvencije jo depozitar registrira pri generalnem sekretarju Združenih narodov v skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov. 4. Prvi odstavek 1. točke 3. poglavja priloge I Prvi odstavek se glasi: O podrobnostih zmogljivosti za vesoljsko plovilo bo odločal svet, vendar pa zmogljivosti ne bodo slabše od zmogljivosti predoperativnega programa METEOSAT, izpuščena pa bo naprava za »preverjanje« podatkovnih zbirnikov s povezavo od satelita. 5. 2. točka 5. poglavja priloge I Zadnji stavek besedila se glasi: Svet se lahko soglasno odloči za izstrelitev enega samega satelita, če je to potrebno zaradi programa. izvirnik konvencije v angleškem in francoskem jeziku ustrezno popravil. V potrditev tega sem podpisal ta zapisnik v Bernu 17. oktobra 1984. (Rubin) Opombe: Popravki izvirnika v francoskem jeziku so izpuščeni. Svet Eumetsata v skladu s prvim odstavkom 17. člena konvencije Eumetsat priporoča sprejetje sprememb Konvencije o ustanovitvi Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov (Eumetsat) z dne 24. maja 1983, v nadaljnjem besedilu: konvencija: v uvodu konvencije se spremeni: – prvemu odstavku »OB UPOŠTEVANJU« se doda alineja; – vse alineje drugega odstavka »OB UGOTOVITVI« se nadomestijo z navedenim besedilom; – prva alineja tretjega odstavka »OB PRIZNAVANJU« se nadomesti z navedenim besedilom; OB UPOŠTEVANJU, da – meteorološki sateliti na podlagi obsega podatkov in operativnih lastnosti omogočajo pridobivanje dolgoročnih globalnih podatkov, ki so ključnega pomena za spremljanje podnebja in vremenskega dogajanja na Zemlji ter so še zlasti pomembni za zaznavo globalnih sprememb; OB UGOTOVITVI, da je: – Svetovna meteorološka organizacija svojim članicam priporočila, naj izboljšajo meteorološke podatkovne zbirke, in odločno podprla načrte za razvoj in uporabo globalnega opazovalnega satelitskega sistema, kar bi pripomoglo k uresničevanju njenih programov; – satelite METEOSAT uspešno razvila Evropska vesoljska agencija; – operativni program METEOSAT, ki ga izvaja Eumetsat, pokazal, da Evropa lahko prevzame svoj del odgovornosti pri delovanju globalnega opazovalnega satelitskega sistema; OB PRIZNAVANJU, da: – nobena druga državna ali mednarodna organizacija Evropi ne omogoča pridobiti vseh meteoroloških satelitskih podatkov, potrebnih za obravnavo njenih interesnih območij;