21. člen

(1)Odprtine za prehode v zaščitnih nasipih morajo biti na takšnih mestih, da so stavbe v okolici zavarovane pred neposrednim učinkom zračnega udarnega vala, če bi nastala eksplozija ali direkten plamen. Izvedene morajo biti tako, da največja masa eksploziva v objektu ni postavljena v osi hodnika ali odprtine, temveč tvori ravno črto, potegnjeno od središča mase eksploziva pravokotno na os hodnika, s steno, na kateri je vhod, kot od 40 do 60 stopinj. Če se sosednjim stavbam ali komunikacijam ni mogoče izogniti, mora biti prehod skozi nasip izveden z najmanj dvema prelomoma smeri.

(2)Če so objekti med seboj povezani z nadzemskimi ali vkopanimi hodniki, so lahko narejene armiranobetonske pregrade, odvisne od količin in občutljivosti eksplozivov v objektih in medsebojnega ogrožanja objektov, ki popolnoma preprečujejo prodiranje zračnega udarnega vala. Na nasipu med dvema nevarnima objektoma ne sme biti odprtin. Kanali ali cevovodi za paro, kislino ipd. so izjema. Transporterji smejo biti izvedeni skozi nasip le v primeru, če to zahteva tehnološki postopek, pod pogojem, da konstrukcija in lega onemogočata učinek zračnega udarnega vala od enega objekta na drugega. V nasipu je z zunanje strani lahko komora za zaklonišče delavcev.