Odlok o razglasitvi Filharmonije v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

(1)Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – Filharmonija (EŠD 9666).

(2)Enota iz prejšnjega odstavka ima vrednote umetnostnega in arhitekturnega, zgodovinskega ter urbanističnega spomenika.

(3)Kulturni spomenik je zavarovan zato, da se ohrani pomembna reprezentančna javna stavba, poveča pričevalnost spomenika in ohrani njegova funkcija ter predstavijo kulturne vrednote spomenika.

(1)Spomenik obsega parceli št. 3225 in 3226, obe k. o. Ajdovščina.

(2)Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 1. februarja 2007, izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

(3)Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

-        bogata, reprezentančna enonadstropna filharmonična stavba z veliko koncertno dvorano, v celoti zasnovana v historičnem slogu, značilnem za arhitekturo javnih stavb s konca 19. stoletja, je nastala leta 1891 po načrtu arhitekta Adolfa Wagnerja iz Gradca kot sedež ljubljanske Academie philharmonicorum, ene najstarejših tovrstnih ustanov v Evropi, ustanovljene leta 1701,

-        ob prenovi hiše leta 1937 je po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja vzhodno fasado oblikoval arhitekt Jože Plečnik, ki je skušal palačo vizualno približati reki,

-        stavba Filharmonije v Ljubljani s pomembno lego na južnem robu Kongresnega trga zamejuje enega najpomembnejših mestnih trgov.

Varovani elementi spomenika so:

-        stavba v celoti (arhitekt Adolf Wagner) z ohranjenimi deli originalne opreme,

-        jedkana stekla vhodnih vrat,

-        koncertna dvorana s slikami Heinricha Wettacha za odrom,

-        mala dvorana s sliko Saša Šantla,

-        fasada ob Hribarjevem nabrežju (arhitekt Jože Plečnik).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        celostno ohranjanje vrednot spomenika, zunanjosti in notranjosti ter originalne opreme v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        zagotavljanje osnovne namembnosti v skladu z varovanimi vrednotami spomenika,

-        podreditev vseh posegov v spomenik in njegove dele ohranjanju varovanih elementov spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,

-        prepoved spreminjanja varovanih elementov spomenika; v primeru okrnitve spomenika je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje,

-        prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če ni premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika,

-        prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika skupaj z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen kadar so nujni za učinkovito ohranjanje spomenika,

-        redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov,

-        predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.

Lastnik in upravljalec spomenika morata javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavitev. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej pa ne njegove osnovne namembnosti.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) pristojno sodišče na parcelah iz prvega odstavka 2. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 62000-7/2008/8 Ljubljana, dne 18. novembra 2008 EVA 2007-3511-0006 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.r. Predsednik