2. člen

(1)Na najboljših kmetijskih zemljiščih je načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor zunaj območij naselij dopustno za namene iz prvega odstavka 44. člena in 45. člena zakona in sicer, kadar zaradi tehničnih ali tehnoloških razlogov ni mogoče uporabiti zemljišč nekmetijskih namenskih rab ali drugih kmetijskih zemljišč. Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij je dopustno tudi, kadar je mogoče usposobiti nadomestna zemljišča za kmetijsko rabo. Usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč za kmetijsko rabo pomeni, da se zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi, usposobi za kmetijsko rabo.

(2)V primerih, ko gre za načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljša kmetijska zemljišča zunaj območij naselij, kjer njihova površina presega 5000 m 2, je treba predlagati izvedljive variantne rešitve. Kadar variantne rešitve niso možne, je to treba posebej utemeljiti.

(3)Variantne rešitve se morajo ovrednotiti in med seboj primerjati glede na:

-        prostorski vidik, s poudarkom na ohranjanju prepoznavnih značilnosti prostora;

-        okoljski vidik, predvsem v luči podnebnih sprememb;

-        pomen naravnega vira za proizvodnjo hrane;

-        funkcionalni vidik, z morebitnim negativnim vplivom na kmetijsko rabo preostalih kmetijskih zemljišč (povečana razdrobljenost, težja dostopnost, tehnološke omejitve pri kmetijski pridelavi ipd.) in

-        ekonomski vidik.