Pravilnik o vajah na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

(1)S tem pravilnikom se ureja vrste in cilje vaj, načrtovanje, pripravo ter izvajanje in ocenjevanje vaj na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: vaje).

(2)Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za vaje, ki se organizirajo kot sestavni del izobraževalnih programov ali programov usposabljanja v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje oziroma v gasilski šoli.

(1)Vaje so glede na vrsto in število vadbencev vaje manjšega obsega, vaje celovitega preverjanja pripravljenosti, mednarodne vaje in obrambno zaščitne vaje.

(2)Vaje manjšega obsega so tiste, v katerih se preverja pripravljenost oziroma usposobljenost manjšega števila vadbencev, določene enote ali reševalne službe, določena naloga, način ali postopek izvajanja zaščite, reševanja in pomoči oziroma delovanje posameznih podsistemov ali služb na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Vaje celovitega preverjanja pripravljenosti so tiste, v katerih se celovito preverja načrte zaščite in reševanja na določene vrste naravnih in drugih nesreč na območju posamezne občine ali druge samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občina), več občin, regije ali države oziroma dela države.

(4)Mednarodne vaje so vaje v katerih sodelujejo organi, službe, enote ali druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč iz dveh ali več držav oziroma jih organizira druga država samostojno ali na podlagi obveznosti prevzetih v Evropski uniji ali mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Če mednarodno vajo organizira Republika Slovenija se za organizacijo in izvedbo vaje uporablja ta pravilnik. Če se mednarodna vaja organizira v okviru Evropske unije ali mednarodne organizacije, se upošteva tudi postopke in standarde, ki veljajo v Evropski uniji oziroma v mednarodni organizaciji za organiziranje in izvajanje vaj. Mednarodne vaje v obmejnem območju in druge mednarodne vaje lahko organizirajo tudi občine v skladu s svojimi pristojnostmi, če z mednarodno pogodbo ni drugače dogovorjeno.

(5)Obrambno zaščitne vaje so vaje v katerih se poleg obrambnega sistema, preverja usposobljenost in pripravljenost organov vodenja, služb, enot in drugih operativnih sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč za delovanje v izrednem ali vojnem stanju in za odzivanje na krize izven države.

(1)Vaje organizirajo reševalne službe oziroma nevladne organizacije, ki v skladu s predpisi sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, občine ter državni organi. Državni organi organizirajo vaje regijskega in državnega pomena ter mednarodne vaje.

(2)Vaje so enodnevne ali večdnevne. Vaje so lahko nenapovedane ali napovedane in načrtovane tako, da vadbenci poznajo čas, namen in potek vaje.

(3)Glede na način preverjanja usposobljenosti in pripravljenosti so vaje teoretične s simulacijami postopkov in delovanja, praktične ali kombinirane tako, da se določene aktivnosti simulirajo, druge pa izvedejo praktično.

(1)Z vajami se preverja ustreznost konceptov zaščite, reševanja in pomoči glede na vrsto in obseg posledic naravnih in drugih nesreč, ustreznost rešitev v sprejetih načrtih zaščite in reševanja, delovanje sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, usposobljenost, opremljenost in pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč, usposobljenost in pripravljenost nosilcev poslovodnih, upravnih, izvršilnih in drugih pooblastil, poklicnih, prostovoljnih in dolžnostnih reševalcev ter drugih oseb, ki poklicno, prostovoljno, dolžnostno ali na drugi podlagi sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči. Z vajami se usposablja in preverja usklajevanje in koordinacija delovanja organov vodenja, služb, enot in drugih operativnih sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Z vajami se preverja tudi usposobljenost in pripravljenost sil za zaščito, reševanje in pomoč ter organov vodenja pri sprejemanju in nudenju mednarodne pomoči ob večjih nesrečah v Republiki Sloveniji ali v drugih državah ter za sodelovanje v reševalnih akcijah v okviru Evropske unije ali mednarodnih organizacij.

(2)Glede na cilje so vaje namenjene usposabljanju ali urjenju za izvajanje določenih postopkov, nalog, uporabi zaščitne in reševalne opreme, vzdrževanju pridobljene usposobljenosti in izurjenosti, preverjanju pripravljenosti oziroma usposabljanju za usklajeno ali skupno delovanje različnih organov, služb, enot in drugih operativnih sestav sil za zaščito, reševanje in pomoč v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(3)Na podlagi ugotovitev iz analiz vaj se dopolnjujejo zlasti načrti zaščite in reševanja, programi usposabljanja ter usmerja načrtovanje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.

(1)Vaje se načrtujejo v skladu z usmeritvami, določenimi v nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letnih načrtih ali programih na državni in regijski ravni, v občinah, v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja oziroma izvajajo naloge zaščite, reševanja in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja. Vaje načrtujejo tudi reševalne službe in nevladne organizacije, ki opravljajo javne službe na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisi na območju države ali občin oziroma sodelujejo pri zaščiti in reševanju na državni ali lokalni ravni.

(2)Vaje celovitega preverjanja pripravljenosti na naravne in druge nesreče državnega in regijskega pomena ter mednarodne vaje v katerih bo sodelovala Republika Slovenija, predlaga minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami Vladi Republike Slovenije v usmeritvah za izobraževanje in usposabljanje v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami najmanj za dve leti vnaprej.

(3)Organizatorji vaj morajo pri načrtovanju vaj upoštevati programe usposabljanja, vaj in urjenja, ki so dodatek k načrtom zaščite in reševanja za posamezne vrste naravnih in drugih nesreč. Če z načrtom ni določeno drugače, se vaje manjšega obsega za vsak načrt izvajajo praviloma vsaki dve leti. Vaje ob nesrečah z nevarnimi snovmi se izvajajo vsake tri leta in vaje za vse druge vrste večjih nesreč vsakih pet let.

(1)Reševalne službe in nevladne organizacije, ki opravljajo javne službe na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju države v skladu s predpisi oziroma organizirajo operativne sestave, ki so v državni pristojnosti, morajo z vajami, ki jih načrtujejo, seznaniti Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

(2)Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije morajo z vajami, ki jih načrtujejo, seznaniti občino na območju katere imajo sedež.

(3)Občine morajo z vajami, ki jih načrtujejo, seznaniti vadbence na območju občine in pristojno izpostavo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, če se bodo v vaji izvajale naloge ali aktivnosti, ki so v pristojnosti države.

(4)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje mora vaje, ki jih načrtuje in so državnega ali regijskega pomena, predhodno uskladiti z občinami na območju katerih bodo potekale vadbene aktivnosti oziroma z njimi seznaniti občine, če gre za vaje, v katerih se preverjajo rešitve iz državnih ali regijskih načrtov zaščite in reševanja.

(5)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje mora mednarodne vaje predhodno uskladiti oziroma uvrstiti v program Evropske unije, mednarodnih organizacij in v programe regionalnega oziroma dvostranskega sodelovanja.

(6)Organizatorji vaj morajo podatke o vajah, ki jih načrtujejo v posameznem letu posredovati vadbencem in drugim organom v skladu s prvim, drugim, tretjim, četrtim in prejšnjim odstavkom do konca marca za tekoče leto.

(1)Načrt za izvedbo vaje obsega sklep o izvedbi vaje, predpostavko, seznam vadbencev in drugih udeležencev, scenarij poteka vaje, načrt imitacij, načrt zvez, načrt potrebnih materialno-tehničnih sredstev, načrt zavarovanja vadbenega prostora ali območja, načrt ogleda vaje, finančni načrt in načrt informiranja javnosti. Načrt za izvedbo vaje lahko obsega tudi navodila in opomnike za vadbence in druge dokumente.

(2)Načrt za izvedbo vaje iz prejšnjega odstavka se mora po obsegu in vsebini prilagoditi vrsti in obsegu vaje. Načrt za izvedbo vaje manjšega obsega mora imeti najmanj sklep za izvedbo vaje, seznam vadbencev in drugih udeležencev ter načrt zavarovanja vadbenega prostora ali območja.

(3)Načrt za izvedbo vaje in vsi dokumenti v zvezi z vajo morajo biti v zgornjem desnem kotu označeni z imenom vaje.

(4)Načrt za izvedbo občinske, regijske, državne ali mednarodne vaje potrdi pristojni poveljnik Civilne zaščite.

(5)Načrt za vajo reševalne službe in druge operativne sestave, ki jo organizira nevladna organizacija v skladu s predpisi, potrdi vodja take reševalne službe ali nevladne organizacije, ki organizira operativno sestavo.

(1)Sklep o izvedbi vaje je temeljni dokument, s katerim se odloči o pripravah in izvedbi vaje.

(2)S sklepom o izvedbi vaje se določi:

-        vrsta in ime vaje, ki je sestavljeno iz besede »VAJA« in označbe nesreče, dogodka ali kraja, ki nakazuje na vrsto vaje in letnico (»VAJA POPLAVA 2008« in podobno),

-        kratka predpostavka za vajo z opisom naravne ali druge nesreče ter njenih posledic,

-        namen in cilje vaje,

-        organizatorje vaje,

-        vadbence, vodjo ali vodstvo vaje in po potrebi druge organe za pripravo vaje (operativna skupina, skupina za pripravo načrta vaje, skupina za imitacije) in druge udeležence,

-        opazovanje in ocenjevanje vaje,

-        logistična podpora za izvedbo vaje,

-        kraj in čas izvedbe vaje,

-        financiranje vaje z načinom pokritja stroškov vaje.

(3)Za vaje v katerih sodeluje tudi Policija in Slovenska vojska se po potrebi s sklepom za izvedbo vaje imenuje predstavnike Policije in Slovenske vojske tudi v vodstvo vaje in druge organe za pripravo in izvedbo vaje.

(4)Sklep za izvedbo vaje v skladu z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06

-        uradno prečiščeno besedilo) v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji sprejme poslovodni organ, za občinsko vajo župan, za regijsko vajo vodja izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter za državno ali mednarodno vajo Vlada Republike Slovenije. Sklep za izvedbo vaje mora pred sprejemom potrditi pristojni poveljnik Civilne zaščite.

(5)Sklep za izvedbo vaje v reševalni službi ali nevladni organizaciji, ki opravlja javno službo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisi na območju države ali občine oziroma organizira operativne sestave, ki so v državni ali lokalni pristojnosti, sprejme vodja take reševalne službe oziroma nevladne organizacije.

S predpostavko vaje se v skladu s sklepom o izvedbi vaje določi in opiše dogodek, naravna ali druga nesreča in njene posledice, ki so podlaga za izvajanje vaje. Za pripravo predpostavke se lahko uporabijo različne simulacije, karte in drugi pripomočki.

Seznam vadbencev in drugih sodelujočih v vaji mora praviloma vsebovati podatke, potrebne za izdajanje pozivov, navedbo vadbencev in njihovih nalog, navedbo posameznih organov ter njihovih nalog in navedbo drugih udeležencev.

S scenarijem poteka vaje se določi vrstni red najpomembnejših aktivnosti na vaji, ki morajo biti usklajene s cilji vaje. Pri sestavi scenarija je treba praviloma upoštevati dejansko ogroženost, realistične pogoje in dejanski čas. Informacije, ki jih dobijo vadbenci, morajo biti podobne tistim, ki bi jih dobili reševalci ob dejanskem dogodku oziroma naravni ali drugi nesreči. Določi se način seznanitve vadbencev z razmerami ob dogodku oziroma naravni ali drugi nesreči. V scenariju se določi faza ali stopnja nesreče, v kateri se prične vaja ter način posredovanja podatkov vadbencem pred in med vajo. V scenariju se določi faza nesreče, v kateri se vaja zaključi.

V načrtu imitacij se določijo sredstva, ki se uporabljajo za imitacije med vajo, čas, kraj, način ter obseg imitacij in izvajalce imitacij.

V načrtu zvez se določi vrste zvez in način komuniciranja med vadbenci in drugimi udeleženci med vajo. Pri radijskih zvezah se določijo klicni znaki v obliki imenika ter delovni kanali. Praviloma se uporabljajo samo zveze, ki so načrtovane za uporabo ob naravnih in drugih nesrečah v načrtih zaščite in reševanja.

V načrtu materialno-tehničnih sredstev se določijo materialno- tehnična sredstva, ki se bodo uporabljala v pripravah in izvedbi vaje. Določi se vrsta, tehnične zahteve, količina sredstev ter kdo jih bo zagotovil in upravljal z njimi.

V načrtu zavarovanja vadbenega prostora ali območja se določijo pogoji in ukrepi za varno delovanje vseh vadbencev in drugih udeležencev med vajo. Z načrtom se uredi zavarovanje vadbenega prostora ali območja v času izvajanja vaje, zavarovanje prostora za ogled vaje, predstavnike sredstev javnega obveščanja in druge obiskovalce, ureditev prometa in drugih aktivnosti z navedbo ukrepov in njihovih izvajalcev za varno izvajanje in potek vaje.

Z načrtom ogleda vaje se za vaje, ki so namenjene ogledu, določi prostor za gledalce iz strokovne javnosti, predstavnike sredstev javnega obveščanja ter javnost. Z načrtom se uredi tudi parkiranje vozil ter pot gledalcev in predstavnikov sredstev javnega obveščanja za varen prihod in odhod z vaje.

(1)S finančnim načrtom vaje se opredelijo predvideni finančni stroški vaje, viri in način pokritja stroškov, ki nastanejo pri pripravi in izvedbi vaje.

(2)Sestavni del finančnega načrta so tudi dokumenti o nezgodnem in drugem zavarovanju vadbencev in drugih udeležencev v vaji ter organizatorja vaje v skladu s predpisi.

Z načrtom informiranja javnosti se določi način informiranja javnosti, osebe in sredstva za informiranje predstavnikov sredstev javnega obveščanja ter določi pogoje za delo in akreditacijo novinarjev.

Navodila in opomniki se pripravijo po potrebi za vadbence, vodjo ali vodstvo vaje, ocenjevalce, usmerjevalce, imitatorje in druge sodelujoče v vaji. Posebej se izdelajo navodila za ocenjevanje vaje ter vprašalniki za zbiranje ugotovitev in mnenj vadbencev ter drugih sodelujočih v vaji. Navodila in opomniki lahko vsebujejo tudi časovni načrt aktivnosti.

(1)Načrt za izvedbo vaje izdela ali njegovo izdelavo organizira skupina za pripravo načrta vaje, ki jo imenuje vodja ali vodstvo vaje, če ni imenovana že s sklepom za izvedbo vaje. V skupini za pripravo načrta izvedbe vaje praviloma sodelujejo predstavniki enot, služb, organov in organizacij, ki bodo izvajale najpomembnejše aktivnosti na vaji. Za vaje manjšega obsega se namesto skupine za pripravo načrta vaje lahko določi le oseba, ki izdela načrt za izvedbo vaje.

(2)Vodja skupine za pripravo načrta vaje je odgovoren za pravočasno pripravo načrta za izvedbo vaje, potek priprav za izvedbo vaje in seznanitev sodelujočih z delno ali celotno vsebino načrta za izvedbo vaje. Vadbenci in drugi sodelujoči na vaji morajo biti z načrtom seznanjeni v takem obsegu, da lahko aktivno izvajajo načrtovane vadbene aktivnosti. Vadbence in druge sodelujoče na vaji se lahko glede na vrsto in cilje vaje seznani le z določenimi vsebinami ali deli načrta za izvedbo vaje. Seznanitev vadbencev se ne izvede, če se načrtuje nenapovedana vaja.

(3)Člani skupine za pripravo načrta vaje praviloma v vaji ne smejo sodelovati kot vadbenci.

(4)Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje mora dati predhodno soglasje k načrtom za izvedbo vaj iz prvega, tretjega in regijskih vaj iz četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika, da se zagotovi z zakonom določeno varstvo pravic pripadnikov Civilne zaščite in drugih reševalcev med vajo ter izvedbo nalog iz državne pristojnosti. Če se med občinsko ali drugo vajo predvideva uporaba znakov za alarmiranje, mora organizator predhodno pridobiti soglasje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje k načrtu izvedbe vaje v skladu z Uredbo o organizaciji in delovanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja (Uradni list RS, št. 105/08).

(1)Pri vajah manjšega obsega organizator praviloma imenuje vodjo vaje, pri vajah celovitega preverjanja pripravljenosti organizator imenuje vodstvo vaje. V vodstvo vaje se imenujejo praviloma predstavniki reševalnih služb in drugih operativnih sestav, ki sodelujejo v vaji.

(2)Vodja oziroma vodstvo vaje skrbi za nemoten potek vaje v skladu z načrtom za izvedbo vaje. Vodja oziroma vodstvo vaje mora pred začetkom vaje preveriti, če so izvršene vse priprave za izvedbo vaje, spremlja potek vaje, daje informacije javnosti ter skrbi za izvedbo in pripravo analize vaje. Če je med vajo ogroženo zdravje ali življenje vadbencev in drugih sodelujočih, mora vodja oziroma vodstvo vaje prekiniti vajo.

(1)Vaje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami opazujejo in ocenjujejo opazovalci in ocenjevalci vaje v obsegu in na način, ki je določen v načrtu za izvedbo vaje. Z načrtom za izvedbo vaje se določi opazovalce in ocenjevalce vaje in njihovo delo pri vadbencih. Vaje manjšega obsega lahko opazuje in ocenjuje organizator neposredno.

(2)Za opazovalce na vaji se določi domače in tuje strokovnjake.

(3)Za ocenjevalce na vaji se praviloma določi pristojne inšpektorje ter strokovnjake s področij, ki se preverjajo v vaji.

(1)Vaja se ocenjuje na podlagi predhodno izdelanih kriterijev ocenjevanja, ki so sestavni del načrta za izvedbo vaje. Kriterije sestavljajo zlasti opisi dogodkov, predvideni odzivi in ukrepanja vadbencev ter ključni elementi izvedbe določenih nalog ali postopkov, ki jih ocenjujejo ocenjevalci.

(2)Ocenjevalci morajo sprejeti kriterije za ocenjevanje pred pričetkom vaje zaradi lažjega in objektivnejšega ocenjevanja. Po potrebi se izvede tudi njihovo usposabljanje.

(3)Ocenjevalci po zaključku vaje svoje zapisnike z vpisanimi opažanji in ocenami po posameznih kriterijih predajo pooblaščeni osebi.

(1)Vajo ocenjevalci ocenijo opisno z ocenami odlično, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo.

(2)Na vaji se glede na vrsto in obseg vaje oceni zlasti:

-        izvajanje obveščanja, aktiviranja in alarmiranja,

-        primernost in uporabnost rešitev v načrtu zaščite in reševanja, ki se preverja na vaji,

-        primernost in uporabnost konceptov zaščite in reševanja oziroma operativnih postopkov,

-        izvajanje zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči,

-        usklajenost rešitev med različnimi vadbenci,

-        usklajenost in koordinacija aktivnosti izvajalcev zaščitnih ukrepov ter nalog zaščite, reševanja in pomoči,

-        zagotavljanje pogojev za delo vodij intervencij, poveljnikov in štabov Civilne zaščite ter njihova pripravljenost za daljše intervencije,

-        izvajanje nadzora med vajo nad izpostavljenostjo nevarnostim pripadnikov sil za zaščito in reševanje, ki sodelujejo v vaji,

-        izvajanje nadzora nad negativnimi vplivi vadbenih aktivnosti na okolje,

-        zagotavljanje varnosti gledalcev, obiskovalcev in drugih udeležencev na vaji.

(3)Ocenjevalci, ki med vajo ugotovijo, da so vadbenci ali drugi sodelujoči na vaji neposredno ogroženi oziroma če je zaradi vadbenih aktivnosti neposredno ogroženo okolje v večjem obsegu, o tem brez odlašanja obvestijo neposredno nadrejene osebe na vaji.

(4)Ocenjevalci ocenijo tudi delovanje posameznih vadbencev, pri čemer upoštevajo zlasti primernost organizacijske strukture in števila sodelujočih reševalcev, primernost in usposobljenost za izvajanje določenih nalog ter primernost in ustreznost opremljenosti.

(1)Analiza vaje je zaključna faza izvedbe vaje. Analiza vaje vključuje povzetke in ugotovitve delnih analiz vaje.

(2)Delne analize vaje izvedejo takoj po končani vaji zlasti:

-        vodje sil za zaščito reševanje in pomoč, ki so sodelovale v vaji,

-        poveljniki Civilne zaščite in drugi organi, če so bili določeni za vajo,

-        opazovalci in ocenjevalci.

(3)Delne analize se v pisni obliki posreduje vodji ali vodstvu vaje v desetih dneh po vaji, ki pripravi v tridesetih dneh po vaji končno analizo vaje. V končni analizi vaje, ki je bila ocenjena zadovoljivo ali nezadovoljivo, morajo biti določeni tudi predlogi za odpravo pomanjkljivosti ter predlagani načini in ponovni roki preverjanja ustreznosti rešitev, ki so se preverjale v vaji.

(1)Poročilo o vaji obsega zlasti:

-        cilje in namen vaje,

-        podatke o vadbencih in drugih sodelujočih na vaji,

-        oceno načrtovanja in vodenja vaje,

-        ugotovljene nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti,

-        predloge izboljšav ali dopolnitev koncepta zaščite, reševanja in pomoči za določeno vrsto naravne ali druge nesreče, načrta zaščite in reševanja oziroma določenih zaščitnih ukrepov, nalog zaščite, reševanja in pomoči ter drugih rešitev, ki so se preverjale z vajo,

-        izkušnje, pridobljene na vaji.

(2)Poročilo o vaji pripravi vodja ali vodstvo vaje na podlagi analize vaje in drugih podlag v tridesetih dneh po izvršeni analizi vaje. Poročilo vodstvo vaje posreduje organu, ki je sprejel sklep o izvedbi vaje, pristojnim poveljnikom Civilne zaščite, pristojnim inšpekcijam in v potrebnem obsegu vadbencem ter drugim sodelujočim v vaji. Poročilo se praviloma objavi na spletni strani organizatorja vaje.

(1)Organizatorji vaj vodijo evidenco izvedenih vaj, ki obsega namen in cilj posamezne vaje, vadbence ter čas in kraj izvajanja vaje.

(2)Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki izdelujejo v skladu s predpisi načrte zaščite in reševanja ali sodelujejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, občine, regije in državni organi, vodijo evidenco vaj kot sestavni del priloge določenega načrta zaščite in reševanja.

(3)Sestavni del evidence vaj iz prejšnjega odstavka je tudi seznam vadbencev in drugih sodelujočih na vaji, ki obsega potrebne podatke za ažuriranje podatkov v evidenci pripadnikov Civilne zaščite. Te podatke je treba sporočiti tudi organu, ki vodi v skladu s predpisi evidenco pripadnikov Civilne zaščite.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Navodilo o vajah v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (MO, št.: 017-04-4/2002, z dne 19. 3. 2002).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-221/2008-4 Ljubljana, dne 22. oktobra 2008 EVA 2008-1911-0026 Karl Erjavec l.r. Minister za obrambo