Odlok o razglasitvi Stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

(1)Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine Ljubljana – Stolnica sv. Nikolaja (EŠD 333).

(2)Enota iz prejšnjega odstavka ima vrednote umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

-        stolna cerkev sv. Nikolaja, ljubljanska stolnica, spada med najpomembnejše sakralne spomenike baročne dobe na Slovenskem zaradi njene kakovostne arhitekturne zasnove ter skladne in izjemno kakovostno oblikovane notranje opreme,

-        stolnico so ustvarjali pomembni evropski in domači predstavniki poznobaročne arhitekture, slikarstva in kiparstva,

-        dodaten pomen ima zaradi opreme: škofove katedre in Križeve kapele, ki ju je zasnoval arhitekt Jože Plečnik,

-        stolnica, posvečena 8. maja 1707, je hierarhično najpomembnejša cerkev v Sloveniji, prostor številnih pomembnih dogodkov in grobnica vidnih predstavnikov cerkve.

(1)Spomenik stoji na parceli št. *309, k. o. Ljubljana Mesto.

(2)Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 1. februar 2007; izvorno merilo 1:1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.

(3)Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Varovani elementi spomenika so:

-        baročna stavba v celoti (arhitekt Andrea Pozzo s sodelavci) z zvonikoma,

-        kupola (stavbenik Matej Medved),

-        vzidane kamnite spolije na pročeljih,

-        vse stenske poslikave Giulia Quaglia in njegovih sodelavcev ter Matevža Langusa v notranjosti cerkve,

-        oltarna oprema s slikami in kipi,

-        slika sv. Nikolaja (slikar Pietro Liberi),

-        korne klopi,

-        namensko izdelano pohištvo v cerkvi,

-        oltar sv. Rešnjega telesa (kipar Francesco Robba),

-        kipi emonskih škofov (kipar Angelo Putti),

-        poprsje Gregorja Dolničarja (kipar Jacopo Contieri),

-        kapela sv. Križa (arhitekt Jože Plečnik),

-        škofova katedra in krstilnik v koru (arhitekt Jože Plečnik),

-        Križev pot (kipar France Gorše),

-        bronasta glavna vrata (kipar Tone Demšar),

-        bronasta stranska vrata (kipar Mirsad Begić).

(1)Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        celostno ohranjanje vrednot spomenika, zunanjosti in notranjosti ter avtorsko načrtovane in namensko izdelane opreme v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        zagotavljanje primarne namembnosti v skladu z varovanimi vrednotami spomenika,

-        podreditev vseh posegov v spomenik in njegove dele ohranjanju varovanih elementov spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialu, strukturi in barvni podobi,

-        prepoved spreminjanja varovanih elementov spomenika; ob okrnitvi spomenika je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje,

-        predhodne arheološke raziskave ob posegih v zemeljske plasti na zavarovanem območju spomenika,

-        prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika,

-        prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika skupaj z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen kadar so nujni za učinkovito ohranjanje spomenika,

-        redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov.

(2)Za notranjo opremo dodatno velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje in redno vzdrževanje cerkvene opreme, posebej likovnih del in namensko izdelanega pohištva v celoti, v njeni izvirnosti in neokrnjenosti z vsemi originalnimi dodatki,

-        dovoljena sta premeščanje in uporaba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali stvari (npr. stoli, posodje, paramenti), razen če uporaba ne ogroža obstoja te opreme,

-        izjemoma so dovoljeni začasno premeščanje delov opreme za razstave in druge predstavitve, vendar le po standardih za varovanje in hranjenje muzejskega gradiva.

Lastnik oziroma upravljalec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavitev. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne sakralne namembnosti.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturo.

Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) pristojno sodišče na parceli iz prvega odstavka 3. člena tega odloka v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti zaznamuje status kulturnega spomenika.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 62000-6/2008/9 Ljubljana, dne 1. oktobra 2008 EVA 2007-3511-0008 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.r. Predsednik