Zakon o osebni izkaznici (uradno prečiščeno besedilo) (ZOIzk-UPB2)

Osebna izkaznica je javna listina, s katero državljan Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljan) dokazuje svojo istovetnost in državljanstvo. Osebno izkaznico lahko državljan uporablja za prehod državne meje v primerih in pod pogoji, kot je to določeno z meddržavnim sporazumom. Osebno izkaznico s kvalificiranim digitalnim potrdilom lahko državljan poleg namenov iz prejšnjih odstavkov uporablja tudi za opravljanje elektronskih storitev. Osebno izkaznico lahko državljan uporablja tudi za uveljavljanje storitev s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v primerih in pod pogoji ter v skladu s predpisi s tega področja.

Pravico do osebne izkaznice ima državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Državljan Republike Slovenije, ki dopolni 18 let starosti in nima veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, mora imeti osebno izkaznico. Osebno izkaznico mora imeti tudi državljan z začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je v postopku preverjanja prijave stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, če je star 18 let in več in nima veljavne javne listine iz prejšnjega odstavka. Državljan sme imeti samo eno osebno izkaznico.

Državljan mora osebno izkaznico ali javno listino iz drugega odstavka prejšnjega člena na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, dati na vpogled. Državljan svoje osebne izkaznice ne sme dati ali posoditi drugi osebi ali uporabiti tuje osebne izkaznice kot svoje ali spreminjati katerih koli podatkov na osebni izkaznici. Osebne izkaznice se ne sme zastaviti niti tuje osebne izkaznice vzeti z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice.

Upravljavci zbirk osebnih podatkov smejo osebne izkaznice kopirati samo v primerih, ki jih določa zakon. Osebno izkaznico lahko poleg njenega imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje identitete državljana v konkretnem postopku. Pojma finančna družba in finančne storitve sta opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo. Kopiranje osebne izkaznice je dovoljeno tudi na podlagi pisne privolitve imetnika osebne izkaznice. Ob kopiranju osebne izkaznice je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija osebne izkaznice ne bo uporabljala za druge namene. Prepovedano je nadaljnje kopiranje kopije. Na vlogo imetnika osebne izkaznice je upravljavec zbirk osebnih podatkov dolžan izdati potrdilo o kopiji osebne izkaznice, na katerem je naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje. Imetnik osebne izkaznice lahko kopijo označi s svojim podpisom. Kopijo osebne izkaznice je prepovedano hraniti v elektronski obliki.

Pristojni organ za izdajo osebne izkaznice je upravna enota (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Ne glede na prejšnji odstavek sme osebno izkaznico v nujnih primerih (kot npr. zdravljenje, bolezen oziroma smrt ožjega družinskega člana, nujni službeni opravki) izdati ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Državljanu, ki v tujini stalno ali začasno prebiva ali je v tujini, a se zaradi zdravstvenih ali drugih upravičenih razlogov ne more vrniti v državo, lahko izda osebno izkaznico tudi organ Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev.

Osebna izkaznica se izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, oba pa na enak način določita tudi ceno osebne izkaznice, ki jo državljan plača pristojnemu organu. Osebna izkaznica vsebuje naslednje podatke: – fotografijo državljana; – priimek in ime ter EMŠO; – rojstni datum; – spol; – državljanstvo; – stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče (v primeru iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona); – datum izdaje in datum veljavnosti osebne izkaznice; – serijsko številko osebne izkaznice; – pristojni organ; – oznako prepovedi uporabe osebne izkaznice za prehod državne meje (v primeru iz 8. člena tega zakona) in – lastnoročni podpis državljana, ki zna in se zmore podpisati. Državljanu, staremu 15 let in več, se na vlogo lahko izda osebna izkaznica, ki vsebuje mikročip, na katerem je kvalificirano digitalno potrdilo državnega overitelja. V kvalificiranem digitalnem potrdilu so poleg podatkov, določenih v zakonu, ki ureja elektronski podpis, zapisani tudi ime in priimek, EMŠO in davčna številka državljana ter serijska in registrska številka osebne izkaznice. EMŠO in davčna številka sta zapisani v kriptografsko zaščiteni obliki oziroma na način, ki onemogoča nepooblaščen dostop brez privolitve državljana. Državni overitelj kvalificiranega digitalnega potrdila pridobi davčno številko, ki se zapiše na mikročip iz prejšnjega odstavka, iz centralnega registra prebivalstva. Za uveljavljanje storitev iz četrtega odstavka 1. člena tega zakona se na vlogo državljana lahko izda osebnega izkaznica, ki na mikročipu vsebuje digitalno potrdilo, določeno s predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Na osebni izkaznici iz prejšnjega odstavka je poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena tudi številka zavarovane osebe. Ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice z mikročipom, ki se šteje kot osebna privolitev državljana oziroma zakonitega zastopnika v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, mora biti državljan oziroma zakoniti zastopnik seznanjen z namenom uporabe osebne izkaznice iz tretjega in petega odstavka tega člena. Obrazce osebnih izkaznic, obrazce vlog za izdajo osebne izkaznice in obrazce naznanitve pogrešitve osebne izkaznice izdeluje podjetje ali organizacija, izbrana v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila. Obrazci osebnih izkaznic se personalizirajo v podjetju ali organizaciji, izbrani v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ima pri nadzoru podjetja ali organizacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena pravico pregledati vso dokumentacijo, ki se nanaša na postopke izdelave, personalizacije in skladiščenja obrazcev iz drugega odstavka tega člena, prostore, v katerih poteka njihova izdelava, personalizacija in skladiščenje ter preveriti ali osebe, ki opravljajo te naloge na območju Republike Slovenije, izpolnjujejo naslednje pogoje: – da so polnoletne; – da niso bile pravnomočno obsojene zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece; – da niso v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja iz prejšnje alinee.

Prenos osebnih izkaznic in vlog za njihovo izdajo med pristojnim organom oziroma ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, ali ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, in podjetjem ali organizacijo iz 5. člena tega zakona izvaja podjetje ali organizacija, registrirana za prenos poštnih pošiljk, na način, ki zagotavlja zaščito, varnost in sledljivost poštnih pošiljk. Podjetje ali organizacija iz prejšnjega odstavka zagotavlja na način iz prejšnjega odstavka tudi prenos osebnih izkaznic med podjetjem ali organizacijo iz 5. člena tega zakona in podjetjem ali organizacijo, pooblaščeno za izdelavo kartice zdravstvenega zavarovanja.

Obrazci osebnih izkaznic se tiskajo v slovenščini in angleščini, na območjih, določenih z zakonom, kjer avtohtono živijo skupaj s pripadniki slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti, pa tudi v italijanščini ali madžarščini.

Osebna izkaznica se izda z veljavnostjo desetih let. Ne glede na prejšnji odstavek se državljanu, ki še ni dopolnil starosti treh let, izda osebna izkaznica z veljavnostjo treh let, državljanu, staremu od treh do 18 let, pa z veljavnostjo petih let. Državljanu, ki v obdobju petih let izgubi, pogreši ali odtuji dve ali več osebnih izkaznic, se izda osebna izkaznica z veljavnostjo enega leta. Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru, če državljan, ki mu je bila odtujena osebna izkaznica, dokaže, da je z njo ravnal z dolžno skrbnostjo in je odtujitev prijavil kot kaznivo dejanje. Primere ravnanja, ki ne štejejo za ravnanje z dolžno skrbnostjo, predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve. V primeru iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona se osebna izkaznica izda z veljavnostjo največ enega leta.

Pristojni organ na zahtevo sodišča ali organa, ki je po zakonu, ki ureja potne listine državljanov Republike Slovenije, pristojen zahtevati zavrnitev izdaje ali odvzem potne listine, iz razlogov določenih v navedenem zakonu, prepove uporabo osebne izkaznice za prehod državne meje. O prepovedi izda pristojni organ odločbo in o tem obvesti organ iz prejšnjega odstavka. Državljan, ki ima veljavno osebno izkaznico brez prepovedi, mora to osebno izkaznico nemudoma izročiti v hranjenje pristojnemu organu. Na vlogo se mu lahko izda osebna izkaznica z označeno prepovedjo uporabe za prehod državne meje. Če je sodišče ali organ, ki je po zakonu, ki ureja potne listine, pristojen zahtevati zavrnitev izdaje ali odvzem potne listine iz razlogov, določenih v navedenem zakonu, zahteval zavrnitev izdaje ali odvzem potne listine, se lahko državljanu, ki še nima osebne izkaznice, na vlogo izda osebna izkaznica z označeno prepovedjo uporabe za prehod državne meje. Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

O prenehanju razlogov za prepoved uporabe osebne izkaznice za prehod državne meje mora pristojno sodišče ali organ iz prvega odstavka prejšnjega člena takoj obvestiti pristojni organ. Če pristojno sodišče ali organ ne obnovi zahteve po preteku enega leta od dneva vložitve zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena, se šteje, da so prenehali razlogi za prepoved uporabe osebne izkaznice za prehod državne meje. Če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, pristojni organ državljanu vrne osebno izkaznico brez označene prepovedi uporabe za prehod državne meje, državljan pa mora osebno izkaznico z označeno prepovedjo uporabe za prehod državne meje predložiti v uničenje pristojnemu organu.

Državljan mora izročiti pristojnemu organu osebno izkaznico najpozneje v 30 dneh, če: 1. spremeni priimek ali ime; 2. spremeni stalno prebivališče; 3. fotografija ne kaže več njegove prave podobe; 4. je poškodovana oziroma obrabljena ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna. V primerih iz prejšnjega odstavka lahko državljan vloži vlogo za izdajo nove osebne izkaznice na način, določen v 13. členu tega zakona.

Ne glede na 7. člen tega zakona veljavnost osebne izkaznice preneha s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije. Imetnik osebne izkaznice iz prejšnjega odstavka mora osebno izkaznico izročiti pristojnemu organu ali diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini ob vročitvi odločbe o prenehanju državljanstva Republike Slovenije.

Vlogo za izdajo osebne izkaznice vloži državljan osebno pri pristojnem organu. Za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, vloži vlogo zakoniti zastopnik.

Vloga za izdajo osebne izkaznice se vloži na predpisanem obrazcu. Obrazec iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: 1. priimek in ime; 2. EMŠO oziroma rojstni datum in spol, če ta ni določena; 3. stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče (v primeru iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona); 4. državljanstvo; 5. podatek o tem, ali ima državljan sklenjeno zdravstveno zavarovanje, če vloži vlogo za izdajo osebne izkaznice iz petega odstavka 5. člena tega zakona; 6. datum in kraj vložitve vloge; 7. priimek in ime, EMŠO ter stalno prebivališče zakonitega zastopnika; 8. vrsto osebne izkaznice in podatke o vročitvi osebne izkaznice. Vlogi za izdajo osebne izkaznice je treba priložiti fotografijo predpisane velikosti. Fotografija se priloži v fizični ali digitalni obliki. Za namene predložitve fotografije v digitalni obliki se vzpostavi elektronsko odložišče fotografij za osebne dokumente, na katerem se fotografije hranijo eno leto. Način predložitve fotografije v digitalni obliki predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve. Fotografije v digitalni obliki, ki se hranijo na elektronskem odložišču iz prejšnjega odstavka, se lahko na vlogo imetnika osebne izkaznice uporabijo tudi za izdajo njegove druge javne listine s fotografijo, ki jo izda državni organ. V vlogi za izdajo osebne izkaznice je potrebno navesti resnične podatke.

Osebna izkaznica se lahko vroči pri pristojnem organu ali po pošti. Način vročitve izbere državljan ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice. Državljanu iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona se osebna izkaznica vroči pri organu Republike Slovenije v tujini, ki je pooblaščen za opravljanje konzularnih zadev. Osebna izkaznica za državljana, mlajšega od 18 let, oziroma državljana, ki ni poslovno sposoben, se vroči zakonitemu zastopniku, ki je vložil vlogo za njeno izdajo, ali drugemu zakonitemu zastopniku, če je tako navedel zakoniti zastopnik ob vložitvi vloge. Državljanu, ki je ob vložitvi vloge za izdajo osebne izkaznice star 15 let in več, se lahko ne glede na njegovo poslovno sposobnost, vroči osebna izkaznica, če temu ob vložitvi vloge ni nasprotoval zakoniti zastopnik. Pisemska pošiljka z osebno izkaznico iz prejšnjega odstavka je naslovljena na osebo, ki se ji vroči osebna izkaznica. Osebna izkaznica se lahko ob predložitvi pooblastila ali izjave pooblaščenca o obstoju pooblastila v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vroči tudi pooblaščencu. Vročitev po pošti je opravljena, ko državljan prevzame osebno izkaznico. Če osebne izkaznice ne prevzame v osmih dneh, se osebna izkaznica vrne pristojnemu organu, ki jo je izdal.

Pogrešitev, izgubo ali tatvino (v nadaljnjem besedilu: pogrešitev) osebne izkaznice mora državljan v osmih dneh naznaniti pristojnemu organu. V naznanitvi navede podatke iz 1., 2., 3. in 7. točke drugega odstavka 13. člena tega zakona, podatke iz četrte alineje drugega odstavka 15. člena tega zakona ter okoliščine pogrešitve osebne izkaznice. Pogrešitev osebne izkaznice v tujini mora državljan v osmih dneh po prihodu v Republiko Slovenijo naznaniti pristojnemu organu na način, določen v prejšnjem odstavku. Državljan Republike Slovenije brez stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji mora pogrešitev osebne izkaznice v tujini naznaniti najbližjemu diplomatsko-konzularnemu predstavništvu Republike Slovenije v tujini v 30 dneh od pogrešitve na način, določen v prejšnjem odstavku. Za prijavo pogrešitve osebne izkaznice se smiselno uporabljajo določbe 12. člena tega zakona. V naznanitvi pogrešitve je treba navesti resnične podatke o okoliščinah pogrešitve osebne izkaznice. Pristojni organ na vlogo državljana izda novo osebno izkaznico.

Pristojni organ vodi in vzdržuje evidenco o izdanih osebnih izkaznicah. Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje: – podatke iz drugega in tretjega odstavka 13. člena tega zakona, – datum izdaje osebne izkaznice, – veljavnost osebne izkaznice, – serijsko in registrsko številko osebne izkaznice, – datum vročitve osebne izkaznice, – podatke o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih osebnih izkaznicah, – podatke iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, – podatke o statusu kvalificiranega digitalnega potrdila iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona. Zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa se na enotnem državnem portalu e-uprava javno objavijo podatki o izgubljenih, pogrešanih in ukradenih osebnih izkaznicah iz šeste alineje prejšnjega odstavka, in sicer: – ime organa, ki je izdal osebno izkaznico, – številka osebne izkaznice, – datum izdaje in datum veljavnosti osebne izkaznice, – datum naznanitve pogrešitve osebne izkaznice. Podatke iz evidence vodi pristojni organ pet let po prenehanju veljavnosti osebne izkaznice, razen podatkov o prepovedi uporabe osebne izkaznice za prehod državne meje, ki jih pristojni organ uniči po petih letih, ko preneha razlog za njihovo vodenje.

Podatke iz evidence o izdanih osebnih izkaznicah lahko uporabljajo delavci pristojnega organa za opravljanje nalog s svojega delovnega področja, uporabljajo pa jih lahko tudi policisti, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog, v primerih iz 8. člena tega zakona pa tudi pristojna sodišča in ministrstvo, pristojno za obrambo. Podatke iz evidence izdanih osebnih izkaznic lahko uporablja zavod, pristojen za zdravstveno zavarovanje, v postopku izdaje kartice zdravstvenega zavarovanja in za namen izvajanja četrtega odstavka 1. člena tega zakona. Podatek iz 5. točke drugega odstavka 13. člena tega zakona o tem, ali ima državljan sklenjeno zdravstveno zavarovanje, ki si ga pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti, se lahko pridobi s povezavo med evidenco iz prvega odstavka prejšnjega člena in evidenco zavoda, pristojnega za zdravstveno zavarovanje. Podatek iz osme alineje drugega odstavka 15. člena, ki si ga pristojni pridobi po uradni dolžnosti, se lahko pridobi s povezavo med evidenco iz prvega odstavka prejšnjega člena in evidenco državnega overitelja. Osebne podatke iz 13. člena in podatke o digitalnem potrdilu iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona ter podatek o številki zavarovane osebe sme uporabljati podjetje ali organizacija iz 5. člena tega zakona samo za potrebe vpisa podatkov na obrazec osebne izkaznice in jih mora takoj, najpozneje pa v 30 dneh po uporabi uničiti. Podatek o digitalnem potrdilu iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona se lahko pridobi s povezavo z evidenco državnega overitelja, podatek o številki zavarovane osebe pa se lahko pridobi s povezavo z evidenco zavoda, pristojnega za zdravstveno zavarovanje. Podatek o serijski številki osebne izkaznice sme uporabljati podjetje ali organizacija iz 5.a člena tega zakona za potrebe potrditve prevzema poštnih pošiljk iz 5.a člena tega zakona in ga mora v roku 30 dni po uporabi uničiti. Osebne podatke iz 1. in 2. točke drugega odstavka 13. člena tega zakona in podatek o serijski številki osebne izkaznice sme uporabljati podjetje ali organizacija, pooblaščena za izdelavo kartice zdravstvenega zavarovanja, samo za potrebe potrditve prevzema poštne pošiljke in vpisa digitalnega potrdila iz petega odstavka 5. člena tega zakona na osebno izkaznico in jih mora takoj, najpozneje pa v 30 dneh po uporabi uničiti. Osebne podatke iz 1. in 2. točke drugega odstavka 13. člena, druge, tretje in četrte alineje drugega odstavka 15. člena tega zakona sme uporabljati državni overitelj iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona za potrebe izdaje in upravljanja s kvalificiranim digitalnim potrdilom iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.

Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Nadzor nad izvrševanjem določb drugega in četrtega odstavka 2. člena, 3. člena, prvega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, četrtega odstavka 13. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 14. člena tega zakona izvaja Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve. Nadzor nad izvrševanjem določb iz 3. člena tega zakona izvaja tudi policija. Podjetje ali organizacija iz 5. člena tega zakona mora osebam, ki jih za to pooblasti minister, pristojen za notranje zadeve, omogočiti nadzor prostorov, v katerih poteka izdelava, personalizacija in skladiščenje obrazcev iz 5. člena tega zakona ter jim dati na vpogled vso potrebno dokumentacijo, ki se nanaša na postopke in izpolnjevanje pogojev za osebe, ki opravljajo naloge izdelave, personalizacije in skladiščenja teh obrazcev. Uradna oseba iz prejšnjega odstavka ima pri opravljanju nadzora pravico in dolžnost: – odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti pri izdelavi, personalizaciji in skladiščenju obrazcev iz 5. člena tega zakona odpravijo v roku, ki ga določi; – zagotoviti, da oseba, ki opravlja naloge izdelave, personalizacije in skladiščenja obrazcev iz 5. člena tega zakona, vendar ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, preneha opravljati te naloge in zahtevati, da se jo nadomesti z osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje; – obvestiti organ, pristojen za varstvo osebnih podatkov, če ugotovi, da se osebni podatki uporabljajo v nasprotju z drugim odstavkom 16. člena tega zakona; – začasno zaustaviti izdelavo in personalizacijo obrazcev iz 5. člena tega zakona in ministru, pristojnemu, za notranje zadeve, predlagati uvedbo postopka za odvzem pooblastila za izdelavo in personalizacijo obrazcev iz 5. člena tega zakona, če ugotovi, da nepravilnosti ali pomanjkljivosti iz prve alinee niso bile odpravljene v določenem roku, ali da podjetje ali organizacija ni sposobna opravljati poverjenih nalog.

Z globo od 200 do 830 eurov se kaznuje za prekršek državljan: 1. ki nima osebne izkaznice ali veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (drugi odstavek 2. člena); 2. ki na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, noče dati na vpogled osebne izkaznice ali javne listine (prvi odstavek 3. člena); 3. ki svojo osebno izkaznico da ali posodi drugi osebi ali uporabi tujo osebno izkaznico kot svojo ali ki spremeni katere koli podatke na osebni izkaznici (drugi odstavek 3. člena); 4. ki v vlogi za izdajo osebne izkaznice in naznanitvi pogrešitve osebne izkaznice navede neresnične podatke (šesti odstavek 13. člena in četrti odstavek 14. člena).

Z globo od 100 do 400 eurov se kaznuje za prekršek: 1. državljan, ki že ima veljavno osebno izkaznico, pa si pridobi drugo (četrti odstavek 2. člena), razen v primeru iz drugega odstavka 8. člena tega zakona; 2. oseba, ki zastavi osebno izkaznico ali vzame tujo osebno izkaznico z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice (tretji odstavek 3. člena); 3. državljan, ki osebne izkaznice v določenem roku ne izroči pristojnemu organu (prvi odstavek 10. člena); 4. kdor osebne izkaznice v določenem roku po nastopu razlogov za prenehanje njene veljavnosti ne izroči pristojnemu organu (drugi odstavek 11. člena); 5. državljan, ki v določenem roku in na predpisan način ne naznani pristojnemu organu pogrešitve osebne izkaznice (prvi, drugi in tretji odstavek 14. člena). Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki vzame tujo osebno izkaznico z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice (tretji odstavek 3. člena). Z globo od 100 do 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 4.170 do 12.510 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kopira osebno izkaznico v nasprotju s 3.a členom tega zakona. Z globo od 200 do 2.080 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti. Z globo od 200 do 830 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Izvajanje 3.a člena tega zakona nadzira državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov.

Minister, pristojen za upravo, v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona: 1. predpiše obrazce iz 5., 13. in 14. člena tega zakona in način označitve prepovedi iz drugega odstavka 8. člena tega zakona; 2. predpiše način vodenja evidence iz 15. člena tega zakona; 3. predpiše postopek in način izdelave, izdaje in preklica osebne izkaznice ter posredovanja, hrambe, uporabe, vrnitve in uničenja podatkov iz 13. člena tega zakona, ki jih uporablja pooblaščeno podjetje ali organizacija iz 5. člena tega zakona; 4. določi ceno osebne izkaznice, ki jo državljan plača pristojnemu organu.

Osebna izkaznica, izdana po uveljavitvi Pravilnika o spremembi Pravilnika o izvrševanju zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 33/91), se lahko uporablja do izteka njene veljavnosti, vendar največ tri leta po uveljavitvi tega zakona. Osebna izkaznica, izdana pred uveljavitvijo pravilnika iz prejšnjega odstavka, se lahko uporablja še tri mesece od začetka uporabe tega zakona.

Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati Zakon o temeljnih podatkih za osebno izkaznico (Uradni list SFRJ, št. 6/73). Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, prenehata veljati Zakon o osebni izkaznici (Uradni list SRS, št. 16/74, 29/79 in 42/86) in Pravilnik o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici (Uradni list SRS, št. 16/81, 2/89 in Uradni list RS, št. 33/91).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po preteku šestih mesecev od uveljavitve.

Do vzpostavitve informatizirane evidence naznanitev okoliščin pogrešitev osebnih izkaznic, državljan naznani pogrešitev osebne izkaznice pristojnemu organu, na območju katere ima prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Osebne izkaznice, izdane na obrazcih, določenih s Pravilnikom o izvrševanju zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 43/98 in 100/03), se lahko uporabljajo do izteka veljavnosti. Imetnik take osebne izkaznice lahko pred iztekom njene veljavnosti zaprosi za njeno zamenjavo z osebno izkaznico, izdano v skladu s tem zakonom. Do uskladitve oziroma izdaje novih predpisov se pravilnik iz prejšnjega odstavka uporablja, če ni v nasprotju s tem zakonom.

Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zunanje zadeve, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona predpiše: – obrazce iz 5. člena zakona in način označitve prepovedi uporabe osebne izkaznice za prehod državne meje iz drugega odstavka 8. člena zakona; – primere ravnanja, ki ne štejejo za ravnanje z dolžno skrbnostjo, iz četrtega odstavka 7. člena zakona; – način predložitve fotografije v digitalni obliki iz četrtega odstavka 13. člena zakona; – način vodenja evidence iz 15. člena zakona; – postopek in način izdelave in izdaje osebne izkaznice ter posredovanja, hrambe, uporabe, vrnitve in uničenja podatkov iz 13. člena zakona, ki jih uporablja podjetje ali organizacija iz 5. in 5.a člena zakona; – določi ceno osebne izkaznice, ki jo državljan plača pristojnemu organu.

Tretji odstavek 1. člena, tretji odstavek 4. člena, tretji, četrti in sedmi odstavek 5. člena ter drugi, tretji in šesti odstavek 16. člena zakona, kolikor se nanašajo na osebno izkaznico s kvalificiranim digitalnim potrdilom, se začnejo uporabljati z dnem, ko se po uskladitvi pravilnika iz prvega odstavka 21. člena tega zakona s tem zakonom začnejo uporabljati predpisi iz prve do šeste alineje prejšnjega člena ali zadnji od teh predpisov, če se ne začnejo uporabljati na isti dan. Četrti odstavek 1. člena, peti in šesti odstavek 5. člena, drugi odstavek 5.a člena, 5. točka drugega odstavka 13. člena ter drugi, tretji in peti odstavek 16. člena zakona, kolikor se nanašajo na uporabo osebne izkaznice za uveljavljanje storitev s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, se začnejo uporabljati v skladu s prejšnjim odstavkom in v roku, ki ga določijo predpisi na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Nov četrti in peti odstavek 14. člena ter tretji odstavek 15. člena zakona se začnejo uporabljati po zagotovitvi tehničnih in tehnoloških možnosti za objavo podatkov na enotnem državnem portalu e-uprava, vendar najpozneje 1. oktobra 2009. Do tedaj se še naprej uporabljata četrti in peti odstavek 14. člena Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.