Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-I)

V Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07 – ZSKZDČEU) se v osmem odstavku 25. člena doda nov drugi stavek, ki se glasi: »O zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o priporu iz četrtega odstavka 420. člena tega zakona odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov, razen če je bil pripor podaljšan s sklepom senata vrhovnega sodišča (drugi odstavek 205. člena). V tem primeru o zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.«.

V 52. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Ob vložitvi zasebne tožbe mora biti plačana sodna taksa najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V nalogu sodišče zasebnega tožilca opozori na posledice neplačila sodne takse iz četrtega odstavka tega člena.

(4)Če v roku iz prejšnjega odstavka sodna taksa za zasebno tožbo ni plačana in niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, sodišče zasebno tožbo zavrže.«.

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Oškodovanec lahko z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče postopek, pred tem pa pristojnemu državnemu tožilcu, umakne predlog za pregon do konca glavne obravnave.Če je izjava podana nepristojnemu organu, jo ta sprejme in takoj pošlje pristojnemu državnemu tožilcu ali sodišču.

(2)Zasebni tožilec lahko z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče postopek, umakne zasebno tožbo do konca glavne obravnave.

(3)V primerih iz prejšnjih odstavkov oškodovanec in zasebni tožilec izgubita pravico, da vnovič podata predlog oziroma vložita tožbo.«.

Doda se nov 61.a člen, ki se glasi:

(1)Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca, predsednik senata sodišča prve stopnje dovoli vrnitev v prejšnje stanje oškodovancu, ki je bil v redu povabljen kot priča ter iz opravičenih razlogov ni mogel priti na glavno obravnavo in tega pravočasno sporočiti sodišču, zaradi česar se je skladno s tretjim odstavkom 306. člena tega zakona štelo, da je umaknil predlog za pregon in je bila po začetku glavne obravnave izdana sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena, če oškodovanec prosi za vrnitev v prejšnje stanje v osmih dneh po prejemu sodbe. V tem primeru se razpiše nova glavna obravnava in s sodbo, izdano na podlagi nove glavne obravnave, razveljavi prejšnja sodba. Če na novo glavno obravnavo v redu povabljeni oškodovanec kot priča ne pride, ostane prejšnja sodba v veljavi.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka se uporabijo določbe tretjega in četrtega odstavka 58. člena tega zakona in četrtega odstavka prejšnjega člena.

(3)Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena pred začetkom glavne obravnave izda sklep o ustavitvi postopka ali se tak sklep izda, ker oškodovanec v okoliščinah iz prvega odstavka tega člena ne pride na narok za zaslišanje in se skladno s prvim odstavkom 244. člena tega zakona šteje, da je umaknil predlog za pregon, se smiselno uporabijo določbe drugega do petega odstavka 58. člena tega zakona.«.

V tretjem odstavku 65. člena se številka »201.« nadomesti s številko »192.«, besedi »mladoletne osebe« z besedo »otroka«, številka »387.a« pa s številko »113.«. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) V predkazenskem in kazenskem postopku je lahko ob mladoletnem oškodovancu navzoča oseba, ki ji oškodovanec zaupa. Takšna oseba je lahko navzoča tudi ob drugem oškodovancu, ki je žrtev nasilja.«.

V prvem odstavku 76. člena se za besedo »pisno« doda besedilo »(pisna vloga)«, in doda nov stavek, ki se glasi: »Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga v fizični obliki se vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem.« Na koncu drugega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Vloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.«. Na koncu tretjega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi: »Če vloga v elektronski obliki ni primerna za obdelavo na sodišču, le-to v zahtevi vložniku sporoči tudi predpisano obliko zapisa te vloge.«. Doda se nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Minister, pristojen za pravosodje, predpiše pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki po elektronski poti, obliko zapisa teh vlog ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema sodišča.«.

V 77. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se vloge v elektronski obliki pošljejo sodišču v enem izvodu. Sodišče naredi toliko elektronskih kopij ali izpisov v fizični obliki, kolikor jih je potrebnih za nasprotno stranko.«.

V tretjem odstavku 79. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Zapisnik se lahko vodi tudi na drug način, če je tako določeno s tem zakonom.«.

V 83. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Če se vodi spis v elektronski obliki, se izločena obvestila, zapisniki in drugi izločeni dokazi izločijo v informacijskem sistemu iz njega in se v informacijskem sistemu vodijo v posebni mapi tako, da so dostopni v povezavi z obravnavano zadevo. Če predsednik sodišča ali sodišče druge stopnje v primeru iz četrtega ali petega odstavka tega člena pregleda in uporabi te izločene dokaze, jih mora po tem spet shraniti v posebno mapo v informacijskem sistemu in na njej označiti, da jih je pregledalo. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi pri drugih določbah tega zakona, ki urejajo izločanje dokazov.«.

V prvem odstavku 84. člena se besedilo »napravo za zvočno ali slikovno snemanje« nadomesti z besedilom »ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Če se snemanje preiskovalnega dejanja prekine, se mora to skupaj s časom prekinitve na posnetku ustrezno označiti. Enako velja za nadaljevanje in konec snemanja.«. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Na zahtevo zaslišanega se posnetek takoj, ko je to tehnično izvedljivo, predvaja. Na naroku ima zaslišani pravico, da poda pojasnila in pripombe, ki se prav tako posnamejo.«. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »napravo za zvočno ali slikovno« nadomesti z besedilom »ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno ali zvočno-slikovno«, za besedo »spisom« pa se doda besedilo »ali samodejno zabeležen v informacijskem sistemu sodišča«. Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek. Dosedanji sedmi odstavek se črta. V osmem odstavku se besedilo »napravo za zvočno ali slikovno« nadomesti z besedilom »ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno ali zvočno-slikovno«. Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) Minister, pristojen za pravosodje, izda navodilo, ki podrobneje ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tehnična sredstva za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje preiskovalnega dejanja in glavne obravnave, izvajanje snemanja s temi sredstvi, prepis in predvajanje posnetkov, izdelovanje kopij posnetkov ter hrambo posnetkov.«.

V 86. členu se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, podpišejo vsi člani senata in zapisnikar s svojimi varnimi elektronskimi podpisi in varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če je varen elektronski podpis člana senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodišča, varen elektronski podpis sodišča ni potreben. Zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, se v informacijskem sistemu vodi v posebni mapi tako, da je dostopen v povezavi z obravnavano zadevo. Ko višje sodišče pri odločanju o pravnem sredstvu pregleda tak zapisnik, ga mora spet shraniti v posebno mapo v informacijskem sistemu in na njej označiti, da ga je pregledalo.

(6)Minister, pristojen za pravosodje, predpiše način hrambe in sledljivost zapisnika o posvetovanju in glasovanju, ki se izda v elektronski obliki, iz prejšnjega odstavka ter izločenih dokazov v elektronski obliki iz šestega odstavka 83. člena tega zakona.«.

V tretjem odstavku 87. člena se črtata besedi »ali brzojavno« in doda nov stavek, ki se glasi: »Če se pošlje vloga v elektronski obliki po elektronski poti, se šteje čas, ko jo je sprejel informacijski sistem naslovnika, za trenutek izročitve tistemu, kateremu je poslana.«.

V drugem odstavku 92. člena se v 1. točki podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »stroški za vročanje pisanj po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku ali po policistih v statusu pooblaščenih uradnih oseb;«, v 3. točki se besedilo »obdolženca oziroma« nadomesti z besedilom »ali za spremljanje oseb«, v 5. točki se podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če se ti stroški plačajo iz sredstev zdravstvenega zavarovanja;«, v 6. točki pa se beseda »povprečnina« nadomesti z besedama »sodna taksa.« Tretji odstavek se črta. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v prvem stavku besedilo »iz 1. do 5. točke« nadomesti z besedilom »iz 1., 2., 4. in 5. točke«, za besedo »postopek« se doda besedilo »v zvezi s stroški iz 3. točke drugega odstavka tega člena in iz 1. točke drugega odstavka tega člena glede vročanja pisanj po policistih v statusu pooblaščenih uradnih oseb pa mora organ, ki je izvršil privedbo, spremljanje ali vročanje, sodišču predložiti obračun stroškov,« ter za besedo »pa« doda besedilo »se vsi ti stroški«. V drugem stavku se za besedo »izplačani« doda besedilo »oziroma za katere je bil sodišču predložen obračun stroškov«. Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V prvem odstavku 94. člena se besedilo »ustrezen del povprečnine« nadomesti z besedilom »ustrezno sodno takso«.

V prvem odstavku 95. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Če se izda sodba o kaznovalnem nalogu, obdolženec ne plača sodne takse.« V tretjem odstavku se beseda »povprečnine« nadomesti z besedama »sodne takse«. V četrtem odstavku se v drugem stavku za besedo »senata« doda besedilo »na predlog obdolženca«, za besedo »postopka,« pa se doda besedilo »odložiti plačilo stroškov kazenskega postopka«. Doda se nov tretji stavek, ki se glasi: »Predlog lahko obdolženec poda najpozneje do izteka roka za plačilo, ki ga določi sodišče.« Dodata se nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz prejšnjega odstavka se lahko smiselno uporabijo tudi za druge udeležence kazenskega postopka, ki se jim smejo naložiti v plačilo stroški kazenskega postopka.

(6)Določbe o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu stroškov iz četrtega in petega odstavka tega člena ne veljajo v primerih iz 94. člena tega zakona.«.

Drugi odstavek 96. člena se črta. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se v prvem stavku pred besedami »potrebne izdatke obdolženca« doda besedilo »če se postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali s sodbo, s katero se obtožba zavrne oziroma iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, če se postopek konča s sklepom, s katerim se postopek ustavi ali obtožnica zavrže, in«, besedilo »če se postopek konča s sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe, ali s sodbo, s katero se obtožba zavrne, ali s sklepom, s katerim se postopek ustavi, ali obtožnica zavrže« pa se črta. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Oškodovancu kot tožilcu se smejo naložiti v plačilo samo tisti stroški, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od državnega tožilca, do tedaj nastali stroški pa obremenijo proračun.«.

V drugem odstavku 98. člena se beseda »povprečnina« nadomesti z besedama »sodna taksa«.

117. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pisanja se vročajo praviloma po pošti, po varni elektronski poti ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje v kazenskem postopku. Vročajo se lahko tudi po sodnem osebju po pooblastilu predsednika sodišča ali po uradni osebi organa, ki je odredil vročanje, neposredno pri tem organu, izjemoma pa lahko vročanje opravijo tudi policisti v statusu pooblaščenih uradnih oseb, če vsi drugi predhodno poizkušani načini vročanja niso bili uspešni.

(2)Obdolženec, priča, zasebni tožilec, oškodovanec kot tožilec in oškodovanec lahko sodišču sporoči, da želi vročitev pisanj po elektronski poti v varen poštni predal, katerega naslov navede v vlogi ali na naroku in je enakovreden naslovu prebivališča. Če navedene osebe pošljejo vlogo v elektronski obliki po varni elektronski poti, se šteje, da želijo vročanje po varni elektronski poti, dokler ne sporočijo drugače. Če sodišče ugotovi, da vročitev v varen poštni predal ni mogoča, vroči pisanje na drug način v skladu s prejšnjim odstavkom in navede razlog za tako vročitev.

(3)Državnemu tožilcu in drugim državnim organom, odvetnikom, sodnim izvedencem, sodnim cenilcem, sodnim tolmačem in drugim osebam oziroma organom, pri katerih se zaradi njihove narave dela lahko domneva večja zanesljivost, se pisanja vročajo po elektronski poti v varen poštni predal, če je tako vročanje mogoče in če drug način vročanja iz prvega odstavka tega člena ni primernejši.

(4)Minister, pristojen za pravosodje, določi pravila za delovanje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem postopku, ter vsebino sporočil pri vročanju in vročilnic v kazenskem postopku.

(5)Minister, pristojen za pravosodje, predpiše, kaj je varna elektronska pot, katere pisanja se pošiljajo in vročajo po varni elektronski poti, kaj je varen poštni predal, pogoje, obliko in način vročanja po varni elektronski poti ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema sodišča v kazenskem postopku.

(6)Vabilo na glavno obravnavo in druga vabila sodišče ustno naznani osebi, kadar je ta pred njim, in jo pri tem pouči o posledicah, če ne bi prišla. Na ta način opravljeno vabilo se zaznamuje v zapisniku, ki ga povabljeni podpiše, razen če je to že zapisano v zapisniku o glavni obravnavi. Šteje se, da je vabilo s tem veljavno vročeno.«.

Doda se nov 117.a člen, ki se glasi:

(1)Vročitev pisanja, izdelanega v elektronski obliki, se lahko opravi z vročitvijo pisanja v fizični obliki ali po varni elektronski poti.

(2)V fizični obliki se vročitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki.

(3)Po varni elektronski poti se vročitev pisanja opravi po informacijskem sistemu, s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost elektronskega vročanja.

(4)Informacijski sistem samodejno pošlje naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje in hkrati tudi informativno sporočilo, v katerem ga opozori, da je v informacijskem sistemu pisanje in da ga mora prevzeti v 15 dneh od dne, ko mu je bilo poslano v varni poštni predal, sicer bo pisanje izbrisano iz informacijskega sistema, naslovniku pa se bo pisanje vročalo po določbah tega zakona, ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki.

(5)Naslovnik prevzame pisanje iz informacijskega sistema tako, da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost, vpogleda v varni poštni predal in elektronsko podpiše vročilnico.

(6)Vročitev po tretjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje. Če ga ne prevzame v 15 dneh, informacijski sistem pisanje izbriše ter pošlje naslovniku in sodišču elektronsko sporočilo, da je pisanje izbrisano iz informacijskega sistema in da se bo naslovniku vročalo po določbah tega zakona, ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki.

(7)Informacijski sistem obvesti o vročitvi sodišče, ki je vročitev odredilo, z vročilnico v elektronski obliki.

(8)Na način, določen v tem členu, se po varni elektronski poti lahko vročajo tudi tista pisanja, ki imajo izvirnike v fizični obliki, če je elektronski (skeniran) prepis, ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizični obliki, opremljen z varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

(9)Če je treba naslovniku poslati cel spis in se ta vodi v elektronski obliki, se to opravi po varni elektronski poti, če je tak način mogoč.«.

V 118. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Za osebno vročitev se šteje tudi vročitev po varni elektronski poti v skladu z določbami 117. in 117.a člena tega zakona.«.

Doda se nov 119.a člen, ki se glasi: Če vročitev na navedenem naslovnikovem naslovu ni mogoča zato, ker se je naslovnik odselil, in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče.«.

V tretjem odstavku 120. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Sodbe o kaznovalnem nalogu ni dovoljeno vročiti s pritrditvijo na sodno desko.« V četrtem odstavku se v prvem stavku besedi »prejšnjega člena« nadomestita z besedilom »119. člena tega zakona.«

V 126. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Kadar se o stroških kazenskega postopka odloči s posebnim sklepom, se vročitev sklepa opravi po določbah zakona, ki ureja upravni postopek.

(3)Če naslovnik določi naslov za vročanje v skladu z določbami zakona, ki ureja prijavo prebivališča, se šteje, da je s tem sporočil sodišču spremembo naslova ali prebivališča.«.

V 128. členu se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(7) Spis v elektronski obliki imajo upravičenci po določbah tega zakona pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem upravičenec dokaže svojo istovetnost s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis.

(8)Upravičenci do pregleda spisa po določbah tega zakona imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka.«.

V 130. členu se znesek »10.000 tolarjev« nadomesti z zneskom »42 evrov« in doda nov prvi stavek, ki se glasi: »Denarno kazen, ki je predpisana v tem zakonu, prisilno izterja pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na predlog sodišča, ki je to denarno kazen izreklo.«

Prvi odstavek 131. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Glede stroškov kazenskega postopka, ki jih je treba prisilno izterjati v dobro proračuna, in glede odvzema premoženjske koristi izvrši sodbo pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, in to na predlog sodišča, ki je izdalo sodbo. Glede drugih stroškov kazenskega postopka in glede premoženjskopravnih zahtevkov pa izvrši sodbo pristojno sodišče po določbah, ki veljajo za izvršilni postopek.«. Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.

V tretjem odstavku 132. člena se črtata besedi »in drugega«.

V prvem odstavku 141.a člena se besedilo »(3. točka 42. člena in tretji odstavek 297. člena)« nadomesti z besedilom »(tretji odstavek 294. člena)«.

V 2. točki četrtega odstavka 149.a člena se številka »143.« nadomesti s številko »133.«, številka »145.« s številko »135.«, številka »217.« s številko »211.«, številka »221.« s številko »217.«, številka »241.« s številko »236.«, številka »243.« s številko »238.«, številka »250.« s številko »244.«, številka »256.« s številko »251.«, številka »257.« s številko »252.«, številka »261.« s številko »257.«, številka »266.« s številko »260.«, besedilo »izdaje uradne tajnosti« se nadomesti z besedilom »izdaje tajnih podatkov«, številka »287.« s številko »282«, številka »317.« s številko »314.«, številka »333.« s številko »332.«, beseda »uničenja« z besedo »uničevanja«, besedi »in prostora« se črtata, številka »335.« se nadomesti s številko »334.«, besedilo »vnašanja nevarnih snovi v državo« z besedilom »uvoza in izvoza radioaktivnih snovi«, številka »337.« s številko »336.« in številka »338.« s številko »337.«.

V 2. točki drugega odstavka 150. člena se številka »144.« nadomesti s številko »134.«, številka »187.« s številko »176.«, številka »196.« s številko »186.«, beseda »z mamili« z besedilom »s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog«, številka »197.« s številko »187.«, beseda »mamil« z besedilom »prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu«, številka »218.« s številko »213.«, številka »243.« s številko »238.«, številka »247.« s številko »241.«, številka »248.« s številko »242.«, številka »252.« s številko »245.«, številka »255.« s številko »250.«, številka »267.« s številko »261.«, številka »268.« s številko »262.«, številka »269.« s številko »263.«, beseda »daril« z besedo »koristi«, številka »269. a« s številko »264.«, številka »297.« s številko »294.«, številka »310« s številko »307.«, beseda »eksplozivov« z besedo »eksploziva« in številka »319.« s številko »316.«.

V drugem odstavku 151. člena se številka »144.« nadomesti s številko »134.«, številka »197.« s številko »187.«, beseda »mamil« z besedilom »prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu«, številka »218.« s številko »213.«, številka »252.« s številko »245.« in številka »255.« s številko »250.«.

V tretjem odstavku 153. člena se beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.

V drugem odstavku 155.a člena se na koncu drugega stavka doda besedilo », za katere se lahko prirejena identiteta pripravi v skladu s pogoji, ki jih za to določa zakon, ki ureja policijo, tudi pred izdajo odredbe iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 158.a člena se besedilo »uradna oseba, napotena na misijo v tujini« nadomesti z besedilom »uradna oseba, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku in je napotena na misijo v tujini«. Na koncu prvega odstavka se za besedo »zakon« pika črta in doda besedilo »in vsa pooblastila, ki jih lahko izvršujejo uradne osebe iz prvega odstavka 158. člena tega zakona.« ter nov stavek, ki se glasi: »Policisti specializiranega oddelka izvršujejo pooblastila iz prejšnjega stavka tudi glede oseb, ki so imele v času storitve kaznivega dejanja iz prejšnjega stavka status uradne osebe iz prejšnjega stavka, pa jim je v teku predkazenskega postopka prenehal status uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku.«. V zadnjem stavku tretjega odstavka se besedi »Dodeljeni policisti« nadomestita z besedilom »Policisti specializiranega oddelka in policije«. Četrti in peti odstavek se črtata.

V prvem odstavku 161. člena se na koncu prvega stavka na koncu doda besedilo »ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.«.

V drugem odstavku 161.a člena se številka »134.« nadomesti s številko »123.«, številka »135.« s številko »124.«, številka »212.« s številko »205.«, številka »215.« s številko »208.« in številka »224.« s številko »220.«

V drugem odstavku 162. člena se številka »197.« nadomesti s številko »187.«, beseda »mamil« z besedilom »prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu«, številka »212.« s številko »205.«, številka »215.« s številko »208.«, številka »218.« s številko »213.«, številka »234. a« s številko »228.«, številka »224.« s številko »220.«, številka »245.« s številko »209.«, za besedo »poneverbe« se doda besedilo »in neupravičene uporabe tujega premoženja« in številka »253.« se nadomesti s številko »246.«.

V prvem odstavku 181. člena se v 2. točki besedi »kazensko odgovornost« nadomestita z besedilom »krivdo ali kaznivost.« Doda se nova 5. točka, ki se glasi: »5. ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.«.

V prvem odstavku 194. člena se za besedo »vabila« doda besedilo »ali sodbe, s katero je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen«, besedi »mu obdolženec« se nadomestita z besedama »obdolženec vročitvi«, za besedo »izmika« pa se doda besedilo »po tem, ko vsi drugi načini vročanja niso bili uspešni.«.

V drugem odstavku 196. člena se pred številko »XV.« doda številka »XIV.,«, za številko »XXXIV« se vejica nadomesti z besedo »in«, besedi »in XXXV« pa se črtata.

V 200. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Zoper sklep o odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora je treba pritožbo podati v treh dneh od dne, ko je bil sklep vročen, razen če določbe tega zakona o priporu ne določajo drugače.«.

V tretjem odstavku 212. člena se beseda »upravnika« nadomesti z besedo »direktorja«.

V drugem odstavku 213.d člena se beseda »paznikov« nadomesti z besedama »pravosodnih policistov«.

V tretjem odstavku 227. člena se besedilo »3. točka 42. člena, tretji odstavek 297. člena« nadomesti z besedilom »tretji odstavek 294. člena«.

V prvem odstavku 239. člena se pred oklepajem doda besedilo »; če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, se oškodovanca, ki je vabljen kot priča, v vabilu opozori, da se bo v primeru neopravičenega izostanka štelo, da je umaknil predlog za pregon«.

V četrtem odstavku 240. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Pri zaslišanju priče, mlajše od 14 let, je lahko navzoča oseba, ki ji priča zaupa.«.

V prvem odstavku 244. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog in oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, na narok ne pride in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je umaknil predlog za pregon in se kazenski postopek za to dejanje s sklepom ustavi, če se je že začel.«.

Doda se nov 244.a člen, ki se glasi:

(1)V skladu z določbami tega člena se zaslišanje obdolženca ali priče lahko opravi tudi z uporabo sodobnih tehničnih sredstev za prenos slike in glasu (videokonferenca).

(2)Zaslišanje obdolženca ali priče preko videokonference se lahko opravi, če: 1. gre za zaščiteno osebo po zakonu, ki ureja zaščito prič, in bi s prihodom k organu, ki opravlja zaslišanje, nastala resna nevarnost za njeno življenje ali telo, življenje ali telo oseb, ki so z njo v razmerju iz 1. do 3. točke prvega odstavka 236. člena tega zakona, ali oseb, ki jih je predlagala v skladu z določbami zakona, ki ureja zaščito prič, 2. gre za anonimno pričo in bi s prihodom k organu, ki opravlja zaslišanje, nastala resna nevarnost za njeno življenje ali telo, življenje ali telo oseb, ki so z njo v razmerju iz 1. do 3. točke prvega odstavka 236. člena tega zakona, ali oseb, ki jih je predlagala v skladu z določbami zakona, ki ureja zaščito prič, 3. je pristojni organ podal ustrezno zaprosilo drugi državi v skladu z zakonom ali mednarodno pogodbo, ali 4. zaradi drugih upravičenih razlogov ni zaželeno ali možno, da bi oseba prišla k organu, ki opravlja zaslišanje.

(3)Če je podan pogoj iz 4. točke prejšnjega odstavka, se lahko tudi zaslišanje izvedenca opravi preko videokonference.

(4)Zaslišanje preko videokonference se opravi s smiselno uporabo določb tega zakona o zaslišanju obdolženca, priče ali izvedenca, če drug zakon, obvezujoča mednarodna pogodba ali obvezujoč pravni akt mednarodne organizacije ne določa drugače.

(5)Ob obdolžencu, priči ali izvedencu, ki se v času zaslišanja preko videokonference nahaja na ozemlju Republike Slovenije, mora biti prisotna pristojna oseba organa, ki opravlja zaslišanje ali druga oseba, ki jo ta organ pooblasti, in zagotoviti ustrezno identifikacijo zaslišane osebe. Pri takem zaslišanju so lahko navzoči zagovornik in osebe, ki skrbijo za varnost.

(6)Ob obdolžencu, priči ali izvedencu, ki se preko videokonference za potrebe domačega kazenskega postopka zaslišuje na ozemlju druge države, mora pristojni organ iz 3. točke drugega odstavka tega člena zagotoviti, da je ob obdolžencu, priči ali izvedencu navzoča pristojna oseba pristojnega organa te države, ki zagotovi identifikacijo zaslišane osebe. Pri takem zaslišanju je lahko navzoč tudi zagovornik.

(7)Minister, pristojen za pravosodje, izda navodilo, ki podrobneje ureja pogoje, ki jih morajo izpolnjevati tehnična sredstva za prenos besede in slike (videokonferenca), način njihove uporabe, prepis in predvajanje posnetkov, izdelovanje kopij posnetkov ter hrambo posnetkov.«.

V prvem odstavku 271. člena se pred številko »3« beseda »ali« nadomesti z vejico, za številko »3« pa se dodata besedi »ali 5.«.

V 2. točki prvega odstavka 277. člena se besedi »kazensko odgovornost« nadomestita z besedami »krivdo ali kaznivost«. Doda se nova 5. točka, ki se glasi: »5. ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon.«.

V prvem odstavku 278. člena se pred številko »3« beseda »ali« nadomesti z vejico, za številko »3« pa se dodata besedi »ali 5.«.

V tretjem odstavku 286. člena se za besedo »senata« doda besedilo »sam ali na predlog strank«. V četrtem odstavku se besedilo »Ko senat (šesti odstavek 25. člena)« nadomesti z besedilom »Ko sodišče druge stopnje«.

Tretji odstavek 287. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Glavna obravnava se sme opraviti tudi v drugem kraju na območju pristojnega sodišča, če na predlog predsednika senata to dovoli predsednik sodišča.«.

V četrtem odstavku 288. člena se dodata nova stavka, ki se glasita: »Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, se oškodovanca opozori, da lahko predlog za pregon umakne do konca glavne obravnave. Oškodovanca, ki je vabljen kot priča v primeru iz prejšnjega stavka, se v vabilu opozori še, da se bo v primeru neopravičenega izostanka štelo, da je umaknil predlog za pregon.«.

V tretjem odstavku 294. člena se besedi »paznika obtoženca« nadomestita z besedama »pravosodnega policista«.

V 306. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, in oškodovanec, ki je bil v redu povabljen kot priča, ne pride na glavno obravnavo in svojega izostanka ne opraviči, se šteje, da je umaknil predlog za pregon in se pred začetkom glavne obravnave za to dejanje izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka, po začetku glavne obravnave pa sodba, s katero se obtožba zavrne.«.

V tretjem odstavku 314. člena se v prvem stavku besedilo »zvočno ali slikovno snemanje glavne obravnave« nadomesti z besedilom », da se glavna obravnava snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje«. Doda se nov tretji stavek, ki se glasi: »Kadar se glavna obravnava snema, se ne glede na prvi odstavek tega člena v zapisnik vpiše le, da je glavna obravnava posneta, podatke iz prvega in drugega odstavka 316. člena in 317. člena tega zakona ter kje je shranjen posnetek, če ni priložen spisom ali samodejno zabeležen v informacijskem sistemu sodišča.«. V četrtem odstavku se besedilo »Predsednik senata lahko« nadomesti z besedilom »Če se glavna obravnava ne snema, lahko predsednik senata«. V petem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na glavni obravnavi, ki se ne snema, sme predsednik senata, če je to potrebno, zlasti pa, če se v zapisnik dobesedno vpiše kakšna izjava, odrediti, da se ta del zapisnika takoj prebere.« Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Strankam se omogoči predvajanje in pridobitev kopije posnetka iz informacijskega sistema sodišča takoj, ko je to tehnično izvedljivo. Posnetki glavnih obravnav se v celoti ali deloma prepišejo na utemeljeno zahtevo strank ali če sodnik sam tako odredi.«.

V 315. členu se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Če se zapisnik izda v elektronski obliki, podpišeta predsednik senata in zapisnikar zapisnik s svojima varnima elektronskima podpisoma in varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če je varen elektronski podpis predsednika senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo sodišča, varen elektronski podpis sodišča ni potreben.

(6)Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje predpiše pogoje, obliko in način vodenja zapisnika o glavni obravnavi in spisa v elektronski obliki.«.

V drugem odstavku 319. člena se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, predsednik senata oškodovanca opozori, da lahko predlog za pregon umakne do konca glavne obravnave.«.

V petem odstavku 350. člena se besedilo »3. točke 42. člena ali« črta, številka »297.« pa se nadomesti s številko »294.«.

V 2. točki 358. člena se besedi »kazensko odgovornost« nadomestita z besedilom »krivdo ali kaznivost«. Doda se nova 4. točka, ki se glasi: »4. ali če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba.«.

V tretjem odstavku 359. člena se besedilo »(tretji odstavek 107. člena Kazenskega zakonika)« nadomesti z besedilom »ali da bo kazen zapora nadomeščena z delom v splošno korist ali da bo nadomeščena s hišnim zaporom«.

V prvem odstavku 361. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Prejšnji stavek se smiselno uporablja tudi glede ukrepa prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi v primeru izreka pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom in določenimi navodili prepovedi približanja žrtvi ali kakšni drugi osebi ali prepovedi dostopa na posamezne kraje.«. V drugem odstavku se doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek, se v primeru, če sta v pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom določeni navodili prepovedi približevanja žrtvi ali kakšni drugi osebi ali prepovedi dostopa na posamezne kraje, glede ukrepa prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi smiselno uporabljajo določbe petega in šestega odstavka tega člena.«.

Drugi odstavek 363. člen a se spremeni tako, da se glasi: »(2) Sodbo, ki se izdela v fizični obliki, podpišeta predsednik senata in zapisnikar z lastnoročnim podpisom. Sodbo, ki se izdela v elektronski obliki, podpišeta predsednik senata in zapisnikar s svojima varnima elektronskima podpisoma in varnim elektronskim podpisom sodišča, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Če je varen elektronski podpis predsednika senata oziroma zapisnikarja overjen s kvalificiranim elektronskim potrdilom, ki vsebuje navedbo sodišča, varen elektronski podpis sodišča ni potreben.«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Sodba, ki je bila izdelana v fizični ali elektronski obliki, se strankam vroči v overjenem prepisu, elektronskem (skeniranem) prepisu ali v elektronski obliki.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se v prvem in drugem stavku za besedo »sodbe« doda besedilo », elektronski (skeniran) prepis ali elektronska oblika sodbe«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se v prvem in drugem stavku za besedo »sodbe« doda besedilo », elektronski (skeniran) prepis ali elektronsko obliko sodbe«, v drugem stavku se pred besedo »prepis« doda beseda »overjen«, številka »69.« pa nadomesti s številko »73.«. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedo »prepis« doda besedilo », elektronski (skeniran) prepis ali elektronsko obliko«. Doda se nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Določbe tega člena o tem, v kakšni obliki se izdela in vroči ali pošlje sodba, se smiselno uporabljajo pri vseh vrstah sodnih odločb.«.

V osmem odstavku 364. člena se črta besedilo »ko je spoznalo, da je treba izreči strožjo kazen od predpisane (46. člen kazenskega zakonika), ali«.

V petem odstavku 367. člena se številka »69.« nadomesti s številko »73.«, številka »96.« s številko »75.«, številka »98.« pa s številko »77.«.

V tretjem odstavku 368. člena se črta drugi stavek. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Obtoženec, tožilec in oškodovanec se lahko odpovejo pravici do pritožbe od razglasitve sodbe do izteka roka za pritožbo. Če je bila obtožencu izrečena zaporna kazen, pa se sme obtoženec pravici do pritožbe odpovedati šele, ko mu je bila sodba vročena. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko pritožniki že podano pritožbo umaknejo. Odpoved pritožbe in umik pritožbe se ne moreta preklicati.«.

V 2. točki 372. člena se besedi »kazensko odgovornost« nadomestita z besedilom »krivdo ali kaznivost«.

Na koncu šestega odstavka 392. člena se doda stavek, ki se glasi: »V takem primeru sme sodišče druge stopnje za kazniva dejanja iz nerazveljavljenega dela sodbe izreči kazensko sankcijo.«.

V 396. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Spise v elektronski obliki sodišče druge stopnje vrne sodišču prve stopnje po elektronski poti skupaj s svojo odločbo v elektronski obliki, da jo vroči strankam in drugim prizadetim osebam.«.

V prvem odstavku 398. člena se v 1. točki pred besedo »zapora« doda besedilo »dosmrtnega zapora ali«, beseda »dvajsetih« pa se nadomesti s številko »30«.

V drugem odstavku 400. člena se beseda »treh« nadomesti z besedo »osmih«.

V prvem odstavku 407. člena se v 2. točki številka »48.« nadomesti s številko »55.«.

V prvem odstavku 437. člena se za številko »3« dodata besedi »in 5.«.

Doda se nov 442.a člen, ki se glasi:

(1)Sodnik lahko odloči, da se bo zapisnik o glavni obravnavi vodil tako, da ga bo sam glasno narekoval v napravo za zvočno snemanje.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka se v pisno izdelanem zapisniku navedejo le podatki iz prvega odstavka 316. člena in 317. člena tega zakona ter sklep sodnika o drugačnem vodenju zapisnika.

(3)Za zvočno snemanje nareka zapisnika o glavni obravnavi se smiselno uporabijo določbe 84. člena tega zakona. Prepisi zvočnega zapisa zapisnika o glavni obravnavi morajo biti izdelani v treh dneh po razglasitvi sodbe, s katero je bil obdolženec obsojen na zaporno kazen, v drugih primerih pa v treh dneh po napovedi pritožbe. Če pritožba ni bila napovedana, se prepisi ne izdelajo.

(4)Če je bila glavna obravnava preložena za več kot en mesec, morajo biti v vsakem primeru izdelani prepisi zvočnega zapisa zapisnika o glavni obravnavi. Prepisi se lahko izdelajo tudi na zahtevo stranke ali če sodnik sam tako odredi.«.

V drugem odstavku 443. člena se črta drugi stavek. Tretji odstavek se črta. Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

V prvem odstavku 490. člena se beseda »upravnik« nadomesti z besedo »direktor«.

V prvem odstavku 498.a člena se številka »252.« nadomesti s številko »245.«, številka »162.« s številko »151.«, številka »168.« s številko »157.«, številka »247.« s številko »241.«, številka »248.« s številko »242.«, številka »267.« s številko »261.«, številka »268.« s številko »262.«, številka »269.« s številko »263.«, številka »269.a.« s številko »264.«, v 1. točki se številka »252.« nadomesti s številko »245.«, v 2. točki se številka »162.« nadomesti s številko »151.«, številka »168.« s številko »157.«, številka »247.« s številko »241.«, številka »248.« s številko »242.«, številka »267.« s številko »261.«, številka »268.« s številko »262.«, številka »269.« s številko »263.« in številka »269. a« s številko »264.«.

V prvem odstavku 500. člena se številki »96. in 98.« nadomestita s številkama »75. in 77.«.

V drugem odstavku 507. člena se številki »96. in 98.« nadomestita s številkama »75. in 77.«.

V prvem odstavku 508. člena se številka »103.« nadomesti s številko »82.«.

V prvem odstavku 511. člena se številka »104.« nadomesti s številko »83.«.

V prvem odstavku 513. člena se številka »67.« nadomesti s številko »71.«, številka »68.« s številko »72.« in številka »101.« s številko »80.«.

V šestem odstavku 519. člena se številka »252.« nadomesti s številko »245.«, številka »162.« s številko »151.«, številka »168.« s številko »157.«, številka »247.« s številko »241.«, številka »248.« s številko »242.«, številka »267.« s številko »261.«, številka »268.« s številko »262.« in številka »269.« s številko »263.«.

V tretjem in četrtem odstavku 548. člena se beseda »upravnik« nadomesti z besedo »direktor«.

(1)Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije za sodišča vzpostavi enotni informacijski sistem.

(2)Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vlaganje po elektronski poti z odredbo določi datum, od katerega je mogoče vloge v elektronski obliki vlagati po elektronski poti.

(3)Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vročanje po elektronski poti z odredbo določi datum, od katerega je mogoče vročanje po elektronski poti v varni poštni predal.

(4)Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vodenje spisa v elektronski obliki z odredbo določi datum, od katerega je mogoče pregledovati in prepisovati spis tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu ter v njem spremljati potek postopka.

(5)Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za izvedbo zaslišanja z uporabo tehničnih sredstev za prenos besede in slike (videokonferenca) z odredbo določi datum, od katerega je mogoče izvajati zaslišanje z uporabo tehničnih sredstev za prenos besede in slike (videokonferenca) v skladu z navodili iz sedmega odstavka 244.a člena zakona.

(6)Minister, pristojen za pravosodje, ob izpolnitvi tehničnih pogojev za izvedbo snemanja preiskovalnega dejanja in glavne obravnave s tehničnimi sredstvi za zvočno ali zvočno – slikovno snemanje, z odredbo določi datum, od katerega je mogoče snemanje s temi tehničnimi sredstvi v skladu z navodili iz devetega odstavka 84. člena zakona.

(1)Minister, pristojen za pravosodje, izda podzakonske predpise iz petega odstavka 76. člena, devetega odstavka 84. člena, šestega odstavka 86. člena, četrtega in petega odstavka 117. člena, sedmega odstavka 244.a člena ter šestega odstavka 315. člena zakona v dveh letih od uveljavitve tega zakona. Sodišča svoje poslovanje uskladijo z navodili iz devetega odstavka 84. člena in sedmega odstavka 244.a člena zakona v roku šestih mesecev od uveljavitve teh navodil.

(2)Seznam oseb in organov iz tretjega odstavka 117. člena zakona po sprejetju podzakonskih predpisov iz prejšnjega člena in po tehnični izpolnitvi pogojev za elektronsko vročanje določi in objavi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na svoji spletni strani. Osebe in organi s seznama morajo odpreti varen poštni predal in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije sporočiti naslov in vsakokratno spremembo varnega poštnega predala. Za uradni naslov varnega poštnega predala iz tretjega odstavka 117. člena zakona se šteje naslov, ki je objavljen na seznamu.

(3)Pravne in fizične osebe, ki opravljajo vročanje kot registrirano dejavnost in imajo posebno dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, izdano po določbah, ki veljajo za pravdni postopek, prenehajo za posamezno sodišče opravljati dejavnost vročanja v kazenskem postopku, ko posamezno sodišče zagotovi opravljanje dejavnosti vročanja v kazenskem postopku po pravnih in fizičnih osebah, izbranih v postopku javnega naročanja po zakonu, ki ureja javno naročanje.

(4)Določbe drugega in tretjega odstavka 92. člena in prvega odstavka 117. člena zakona, ki se nanašajo na vročanje pisanj po policistih v statusu pooblaščenih uradnih oseb, se začnejo uporabljati s 1. 1. 2010.

V 20. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 101/05) se v prvem odstavku črta besedilo »iz drugega odstavka tega člena«, datum »2. 7. 1990« nadomesti z datumom »1. januarja 1995«, datum »31. 12. 2008« pa z datumom »31. decembra 2012«. Drugi odstavek se črta. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »prejšnjih odstavkov« nadomesti z besedilom »prejšnjega odstavka«. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjih odstavkov« nadomesti z besedilom »prvega odstavka«. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

(1)Obnovo kazenskega sodnega postopka, ki je bil končan s pravnomočno obsodilno kazensko sodbo iz 2. člena Zakona o popravi krivic (Uradni list RS, št. 70/05 – ZPKri – uradno prečiščeno besedilo), smejo po obsojenčevi smrti poleg oseb iz prvega odstavka 411. člena Zakona o kazenskem postopku do 31. decembra 2012 zahtevati tudi krvni sorodniki v stranski vrsti do vključno tretjega kolena.

(2)V zvezi s sodnimi postopki zoper duhovnike in duhovnice oziroma redovnike in redovnice registriranih verskih skupnosti lahko zahtevo za obnovo postopka iz prejšnjega odstavka po njihovi smrti vložijo tudi zakoniti zastopniki njihovih registriranih verskih skupnosti.

Če je treba skladno s kazenskim zakonikom uporabljati določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99 in 40/04), se v kazenskem postopku uporabljajo tiste določbe Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo in 102/07 – ZSKZDČEU), ki so veljale do uveljavitve tega zakona in navajajo posamezne določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94, 23/99 in 40/04).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. novembra 2008. Št. 713-01/93-10/128 Ljubljana, dne 24. junija 2008 EPA 1932-IV Državni zbor Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r. Predsednik