Pravilnik o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav

S tem pravilnikom se predpisujejo tehnične in druge lastnosti nadzornega informacijskega sistema igralnih naprav (v nadaljnjem besedilu: NIS), obseg in način vključitve igralnih naprav v NIS, obseg in način spremljanja igralnih procesov, ter način povezave NIS v informacijski sistem nadzornega organa.

(1)Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).

(2)Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito – proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali – proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(3)Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).

(1)NIS je računalniški sistem, ki spremlja, beleži in shranjuje podatke z vseh igralnih naprav, na katerih prireja koncesionar posebne igre na srečo v igralnici oziroma v igralnem salonu, in vključuje blagajniško poslovanje, povezano s prirejanjem iger na srečo, ter spremlja, beleži in shranjuje dogodke, povezane z delovanjem tega računalniškega sistema.

(2)V NIS spadajo:

1.računalniki oziroma podatkovne strukture v podatkovnih zbirkah integriranega informacijskega sistema, ki vsebujejo v tem pravilniku zahtevane podatke, ki jih igralne naprave in vanje vgrajeni vmesniki NIS v NIS posredujejo oziroma, ki se jih mora v NIS vnesti v samem procesu izvajanja iger;

2.programi, oprema (npr. vmesniki NIS) in datoteke z nastavitvenimi parametri, ki zagotavljajo zbiranje oziroma vnos teh podatkov;

3.programi, ki omogočajo v tem pravilniku zahtevane vpoglede v te podatke;

4.programi, ki iz teh podatkov izdelajo s tem pravilnikom zahtevane preglede, zaključke in poročila;

5.strojna in programska oprema, nameščena pri koncesionarju, za povezavo z informacijskim sistemom nadzornega organa in za dostop nadzornega organa.

Posamezne kratice in izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.igralna naprava je naprava, na kateri se prireja igro na srečo;

2.igralni avtomat (v nadaljnjem besedilu: IA) je vrsta igralne naprave oziroma igralno mesto igralne naprave z več igralnimi mesti, na katerem igra igralec proti napravi neodvisno, samostojno igro brez pomoči osebe, ki izvaja igro, igralni terminal v strežniških sistemih iger, v zapisih v NIS pa pomeni enolično interno oznako, ki predstavlja igralni avtomat oziroma posamezno igralno mesto ali igralni terminal strežniškega sistema iger;

3.igralna miza (v nadaljnjem besedilu: IM) je vrsta igralne naprave, na kateri se izvajajo posebne igre na srečo s pomočjo osebe, ki izvaja igro, v zapisih NIS pa pomeni enolično interno oznako, ki predstavlja igro na srečo na igralni mizi ali drugo posebno igro na srečo;

4.AFTI (ACCOUNT FUND TRANSFER IN) pomeni števec skupnega zneska na IA, ki je bil prenesen na kredit IA z RBP;

5.AFTO (ACCOUNT FUND TRANSFER OUT) pomeni števec skupnega zneska na IA, ki je bil prenesen s kredita IA na RBP;

6.BA (BILL ACCEPTOR) pomeni sprejemnik in zbiralnik bankovcev in lističev;

7.BCL (BILL CLEARANCE) pomeni skupno vrednost bankovcev, ki je ob praznitvi IA ugotovljena v BA;

8.CB (CASH‑BOX) pomeni zbiralnik žetonov in je prostor, kjer se zbirajo v IA vstavljeni žetoni, ko je zalogovnik poln;

9.CC (CREDIT CANCEL) pomeni števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile za IA izplačane na blagajni in niso bile zavedene na števcih JP ali PJP;

10.CI (COINS IN) pomeni števec žetonov, ki so bili vplačani v IA;

11.CL (COINS CLEARANCE) pomeni število žetonov, ki je ob praznitvi IA ugotovljeno v CB;

12.CO (COINS OUT) pomeni števec žetonov, ki so bili izplačani iz IA;

13.CTC (COINS TO CASH‑BOX) pomeni števec žetonov, ki so bili na IA preusmerjeni v CB in ki lahko vključuje tudi v žetonih izraženo vrednost prejetih bankovcev in lističev;

14.GM (GAMES) pomeni števec odigranih iger na IA;

15.H (HOPPER) je v NIS izračunano število žetonov v zalogovniku IA;

16.JP (JACKPOT) pomeni števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile na IA izplačane kot glavni dobitek (jackpot), oziroma dobitek, ki se izplača ročno;

17.MB (MOTHERBOARD) pomeni zaščiteni del IA s programom igre;

18.PJP (PROGRESSIVE JACKPOT) pomeni števec obračunskih kreditnih točk ali vrednost v igralni valuti izplačanih dobitkov progresivnega sistema na posamezni igralni napravi;

19.RBP pomeni račun brezgotovinskega poslovanja in je enolični račun igralca, ki ga ima za brezgotovinsko poslovanje z uporabo igralne kartice v igralnici oziroma v igralnem salonu odprtega igralec na podlagi pogodbe s koncesionarjem in na katerem je za namen igranja začasno položen in priigran denar igralca;

20.TI (TOTAL IN) pomeni števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile na posameznem igralnem mestu zaigrane;

21.TCL (TICKET CLEARANCE) pomeni skupno vrednost lističev, ki je ob praznitvi IA ugotovljena v BA;

22.TO (TOTAL OUT) pomeni: a)   števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile na posameznem igralnem mestu priigrane, če IA beleži na njem vsa izplačila; b)   števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile na posameznem igralnem mestu priigrane in na njem neposredno izplačane, če IA beleži ročna izplačila visokih dobitkov na drugih števcih;

23.brezgotovinsko poslovanje je del blagajniškega poslovanja vključenega v NIS, ki obsega uporabo RBP, vključuje preverjanje veljavnosti kartic in stanja denarja na RBP ter izvajanje in beleženje transakcij v povezavi z RBP;

24.brisanje števcev IA je dogodek pri katerem pride do izbrisa vsebine vseh trajnih elektronskih števcev na IA in do njihove nastavitve na vrednost 0 (nič);

25.dnevnik pomeni dnevnik dogodkov, ki jih NIS, opremljene z zaporednimi številkami in zabeležko datuma in časa, beleži v posebno tabelo in so vezani na dogodke na igralnih napravah, na igralne procese in na procese, ki so z njimi povezani;

26.drop je na IA vrednost žetonov ali kovancev zbranih v zalogovniku žetonov na IA in vključuje tudi vrednost bankovcev v zbiralniku bankovcev in lističev na IA, oziroma je na IM vrednost denarja in posebnih nevnovčljivih vrednostnih žetonov, ki jih igralec uporabi za nakup žetonov za sodelovanje v igri, ki se izvaja na IM;

27.elektromehanski IA je igralni avtomat z enim ali več igralnimi mesti pri katerem je izid igre odvisen od elektromehanskega generatorja naključnosti, ali prikazan na elektromehanski način, z izjemo IA z elektromehanskimi koluti in naprav z žrebalnimi bobni;

28.identifikacija progresive (ID progresive) je oznaka, ki enolično določa progresivni sistem, sklad progresive in nivo progresive in je lahko sestavljena iz oznake progresive, oznake sklada in številke nivoja, ter nastopa v vseh zapisih, ki se nanašajo na to progresivo;

29.identifikacijska kartica je posebna kartica, ki jo koncesionar izda pooblaščeni osebi za njeno identifikacijo v NIS na igralnih mestih igralnih naprav in blagajnah;

30.igralna kartica je posebna kartica ali drugo identifikacijsko sredstvo, ki ga koncesionar izda igralcu za namen brezgotovinskega poslovanja in ki zagotavlja identifikacijo igralca z uporabo posebne bralne in vhodno/izhodne enote, nameščene na igralnih mestih igralnih naprav in na blagajnah;

31.kredit je stanje v dobro igralca, prikazano na IA kot število kreditnih točk;

32.kreditna točka je enota za merjenje vložka v igro in izplačil iz igre s točno določeno vrednostjo, ki jo lahko na IA izbere igralec;

33.kompatibilni terminal je oddaljena delovna postaja, s katere je mogoče izvajati programe na nadzornem računalniškem sistemu z uporabo standardnih programov za emulacijo terminalov, standardnih brskalnikov (npr. Mozilla Firefox, Google Chrome, Microsoft Edge) ali standardnih tankih odjemalcev (thin client kot npr. NT Terminal Server Client);

34.listič (ticket) je vrednostni kupon opremljen s črtno kodo in z alfanumeričnimi kodami, ki je v povezavi z validacijskim sistemom, namenjen vplačilu in izplačilu v zvezi z udeležbo pri posebni igri na srečo;

35.log pomeni zabeležko operacijskega sistema, sistema za delo z bazami, NIS oziroma drugega zaščitnega programa o neki aktivnosti na sistemu;

36.nivo dostopa pomeni na podlagi nalog in pooblastil definirane uporabniške vloge v NIS, s katerimi so urejene različne pristojnosti dostopa do programov in podatkov (npr. skrbnik sistema, blagajnik, tehnik, vodstvo, nadzor);

37.nivo progresive je posamezni del (večnivojskega) sklada progresive, pri katerem so vrednosti nivojev med seboj povezane;

38.obračunska kreditna točka (denominacija IA) je enota za merjenje vložka v igro in izplačil iz igre s točno določeno vrednostjo, s katero se na IA inkrementirajo elektronski števci vplačil v igro in izplačil iz igre;

39.obračunski model IA je formula za izračun obračuna posameznega IA na podlagi števcev vplačil v igro in izplačil iz igre;

40.polnitev IA je postopek dodajanja žetonov v zalogovnik žetonov;

41.postopek povratnega klica (call‑back call) je postopek, ko računalniški sistem ali druga komunikacijska oprema ob zahtevi za vzpostavitev oddaljenega dostopa preko klicne telekomunikacijske povezave preveri identifikacijo in dostopne pravice uporabnika, prekine povezavo in ga za vzpostavitev povezave takoj pokliče na vnaprej dogovorjeno (lahko v sistemu ali opremi zabeleženo) klicno številko. Kot postopek povratnega klica za potrebe tega pravilnika ne velja ročno vzpostavljanje klicev in povezav s pomočjo osebja, vnaprejšnjih najav preko telefona, dopisa, telefaksa ali drugih podobnih komunikacijskih metod;

42.praznitev IA je postopek praznenja žetonov iz CB in zalogovnika, ter bankovcev in lističev iz BA;

43.progresivni dobitek je izplačana vrednost progresive po njenem proženju;

44.progresivni sistem se sestoji iz ene ali več igralnih naprav in iz pripadajoče progresivne nadgradnje;

45.prometna tabela je tabela podatkovne baze NIS, v katero se sproti beležijo z datumom in časom opremljeni podatki, ki nastajajo v procesu prirejanja iger na srečo (npr. dnevnik z zapisi dogodkov, periodični popisi števcev, vrednosti progresivnih skladov in progresivnih nivojev, vnosi blagajniških transakcij);

46.register je tabela podatkovne baze NIS, v kateri so poleg opisnih podatkov navedene enolične oznake, uporabljene v prometnih in drugih tabelah NIS, ki v NIS opredeljujejo naprave, progresivne sisteme, uporabnike in podobne spremenljive sezname (npr. register igralnih naprav, register progresivnih sistemov, register uporabnikov). V prometnih in drugih tabelah se registri uporabljajo kot šifranti;

47.samopostrežna blagajna je naprava, ki v povezavi z NIS omogoča transakcije, ki se izvajajo na blagajni;

48.sklad progresive je denarni sklad, ki se polni po v naprej določenih pravilih (npr. kot fiksne začetne vrednosti, ki se jim lahko dodajajo deleži vplačil v igro), igralcu pa se izplača ob dogodku proženja progresive deloma ali v celoti, skladno s pravili igre;

49.skrbnik NIS je oseba zaposlena pri koncesionarju, ki je odgovorna za vključenost igralnih naprav v NIS, za pravilnost in zanesljivost delovanja in uporabe NIS;

50.strežniški sistem iger je posebna izvedba IA sestavljena iz strežnika in igralnega terminala, ki skupaj omogočata izvajanje igre na srečo;

51.šifrant je tabela podatkovne baze NIS, v kateri so poleg opisnih podatkov navedene enolične kode (šifre), uporabljene v prometnih in drugih tabelah NIS, ki v NIS opredeljujejo vrste dogodkov, transakcij, procesov in števcev (npr. šifrant dogodkov, šifrant blagajniških transakcij, šifrant števcev, šifrant sporočil, šifrant aplikacij);

52.tokenizacija pomeni, da je žeton vreden več kreditnih točk;

53.transakcija pomeni vnos podatkov v NIS v blagajniških postopkih, kot so ročno izplačilo (JP, PJP, CC), polnitev IA, praznitev IA in zalogovnika žetonov (vnos rezultata štetja žetonov, bankovcev in vrednostnih lističev po posameznih IA), prodaja in odkup žetonov in lističev, prenos sredstev v brezgotovinskem poslovanju, rezultat štetja dropa in provizije, rezultat štetja napitnine na igralni mizi, dodatna dotacija mizi in odvod z mize na blagajno;

54.validacijski sistem je zaključen funkcionalni del blagajniškega poslovanja vključenega v NIS, v katerega so povezani IA in blagajne, z namenom preverjanja veljavnosti lističev;

55.vložek je znesek, ki ga igralec vplača v posamezno igro na igralni napravi;

56.vrsta NIS predstavlja NIS, ki je lahko sestavljen iz zaključenih funkcijskih delov enega ali več proizvajalcev (npr. NIS IA, NIS IM, poslovanje z lističi, blagajniško poslovanje), na platformi, ki jo določajo operacijski sistemi, sistemi za delo s podatkovnimi bazami, jedro podatkovnega modela, ključni šifranti, programska oprema in ključne funkcionalnosti sistema;

57.verzija NIS pomeni NIS iste vrste, na isti platformi, praviloma istih proizvajalcev, ki ima v osnovi isti, lahko dopolnjen podatkovni model, med seboj združljive in dopolnjujoče se ključne šifrante in se razlikuje v nekaterih delih programske opreme in v nekaterih funkcionalnostih;

58.zalogovnik žetonov (hopper) je del IA, v katerem je zaloga žetonov za izplačilo;

59.znesek v zapisih NIS predstavlja vrednost izraženo v igralni valuti;

60.zgoščevalna funkcija je algoritem oziroma računalniški program, ki iz vhodnega niza izračuna enolično kodo in na podlagi katere je možno preveriti, da se vhodni niz ni spremenil; seznam zgoščevalnih funkcij objavi nadzorni organ na svoji spletni strani;

61.žeton je nadomestilo za določeno vsoto denarja oziroma kovanec z določeno vrednostjo, ki se pri igri uporablja za vplačila ali izplačila.

NIS mora koncesionarju in nadzornemu organu preko neposrednega spremljanja in beleženja števcev, dogodkov, postopkov in transakcij zagotavljati:

1.spremljanje in analiziranje igralnega procesa na posamezni igralni napravi;

2.ugotavljanje obračuna na posamezni igralni napravi glede na vplačila in izplačila;

3.ugotavljanje obračuna na posamezni igralni napravi po števcih vplačil v igro in izplačil iz igre;

4.ugotavljanje obračuna igralnice oziroma igralnega salona povezanega z blagajniškim poslovanjem;

5.preverjanje verodostojnosti izkazanih obračunov;

6.ugotavljanje ustreznosti in skladnosti postopkov z internimi akti, ki urejajo NIS, predpisi, ki urejajo igre na srečo in tehničnimi standardi za področje informacijskih sistemov;

7.spremljanje in ugotavljanje odstopanj od certificiranih lastnosti igralnih naprav na podlagi podatkov zabeleženih v NIS (npr. odstotek vračanja, statistika padlih številk);

8.spremljanje in ugotavljanje ustreznosti priklopa igralnih naprav.

(1)Podatki, zbrani v NIS in posredovani nadzornemu organu, morajo biti:

1.pravilni in resnični, da odražajo dejanski potek igralnega procesa na igralni napravi;

2.zavarovani pred nepooblaščenim dostopom. Naknadni posegi v podatke, njihovo spreminjanje, brisanje ali dodajanje mora biti onemogočeno;

3.dostopni nadzornemu organu, kar pomeni, da morajo biti preko telekomunikacijske povezave omogočeni vpogled v podatke, izbira in prenos izbranih podatkov na računalniški sistem nadzornega organa (bralni dostop). Za dostop do podatkov, izbiro in njihov prenos se za uporabljene tehnologije zahteva združljivost z informacijskim sistemom nadzornega organa.

4.posredovani prek vzpostavljene enotne spletne storitve:

-   za pretekli obračunski dan oziroma za obdobje od predhodnega posredovanja podatkov najkasneje v dveh urah po zaključku obračunskega dne;

-   za podatke, ki so bili za obračunski dan ročno vneseni po zaključku obračunskega dne (npr. blagajniško poslovanje IM, popravki) hkrati s podatki obračunskega dne, v katerem so bili vneseni;

-   za točno določeno časovno obdobje in igralno napravo, blagajno oziroma drugo napravo, ki je vključena v NIS, najkasneje v eni uri po posredovanju zahteve.

(2)Koncesionarji posredujejo podatke iz 4. točke prejšnjega odstavka v elektronski obliki, na način določen v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Šifranti dogodkov, sporočil in števcev, ki se beležijo v prometnih in drugih tabelah NIS, morajo biti enotni za vse verzije istega sistema.

(2)Če se NIS sestoji iz več funkcijskih delov z ločenimi registri oziroma šifranti, ki so med seboj različni in ki se nanašajo na iste naprave, progresivne sisteme in igre, mora v NIS obstajati enolična povezava med registri ali šifranti posameznih funkcijskih delov.

(3)NIS mora omogočati programsko pregledovanje in vzdrževanje vsebine registrov igralnih naprav, progresiv in iger.

(4)Register igralcev, register RBP in register igralnih kartic morajo biti dodatno zaščiteni, občutljivi podatki morajo biti zavarovani pred nepooblaščenim dostopom, kritični podatki (npr. PIN kode kartic, zneski na računih) pa morajo biti shranjeni v šifrirani obliki in zavarovani pred nepooblaščeno spremembo.

(1)V NIS mora obstajati mehanizem za zagotavljanje pravilnosti datuma in časa ter za sinhronizacijo le-tega med ločenimi funkcijskimi deli NIS in vmesniki NIS, vgrajenimi v igralne naprave.

(2)Odstopanje časa iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 30 sekund.

Vsi ročno vneseni podatki, ki se vpisujejo v zbirko podatkov, se morajo vključno s popravki (stornacijami) beležiti tako, da je iz zapisa razvidno, kdaj in kdo jih je vnašal. V zapisu popravka (stornacije) morata biti razvidni stara in nova vrednost in oznaka transakcije na katero se nanaša.

(1)NIS mora hraniti vse podatke, dnevnike in loge za najmanj zadnjih 100 dni.

(2)Dnevne in mesečne obračune za posamezne igralne naprave, po posameznih vrstah iger in skupne, ter dnevne in mesečne blagajniške zaključke, pologe, dvige in popravke stanja na RBP mora NIS hraniti najmanj za zadnji dve leti.

(3)Za NIS ali zaključeni funkcionalni del NIS, ki ga koncesionar nima več v uporabi, se šteje, da izpolnjuje pogoje iz prejšnjih dveh odstavkov, če so podatki iz NIS arhivirani, zavarovani pred spreminjanjem in shranjeni na mediju s katerega jih je v obdobju iz prejšnjega odstavka po izločitvi NIS iz uporabe pri koncesionarju možno obnoviti.

V NIS-u morata biti definirana obratovalni čas in obračunski dan, pri čemer morata biti začetek in konec obračunskega dne zaokrožena na polno uro. Obračunski dan se sme spremeniti le enkrat letno in to prvi dan v mesecu. Koncesionar mora o tem obvestiti nadzorni organ najkasneje 15 dni pred spremembo. Obratovalni čas mora biti znotraj meja, ki jih določa obračunski dan, z izjemo igralnih miz pri 24. urnem obratovanju, pri katerih se obračun mize pri zaprtju ob prekoračitvi zavede za obračunski dan, v katerem je bila miza odprta.

V NIS se sme uporabljati le ena igralna valuta.

(1)Računalniki NIS in komunikacijska oprema morajo biti nameščeni v prostoru z omejenim dostopom (v nadaljnjem besedilu: sistemski prostor) in zaščiteni pred nepooblaščenimi posegi. Razdelilne table delovnih postaj in priklopov igralnih naprav morajo biti zaščitene pred nepooblaščenimi posegi. Kabli za povezavo igralnih naprav, delovnih postaj ter druge opreme priključene na NIS morajo biti speljani tako, da do njih lahko dostopajo le pooblaščene osebe.

(2)Vstop in zadrževanje v sistemskem prostoru je potrebno vpisati v dnevnik vstopov, ki se hrani v sistemskem prostoru in ki ga mora koncesionar hraniti najmanj eno leto po poteku koledarskega leta, in vsebuje vsaj naslednje podatke: datum in čas vstopa in izstopa ter ime in priimek osebe, ki je vstopila.

(3)Koncesionar mora pisno opredeliti osebe, ki imajo pravico vstopa v sistemski prostor in dostopa do ostale zaščitene opreme.

(1)Dostop do podatkov, dnevnikov in logov mora biti izključno preko programov NIS. Izjema so dnevniki in logi, ki se vodijo na nivoju operacijskega sistema, do katerih se dostopa z orodji operacijskega sistema.

(2)Uporabniki lahko dostopajo do NIS samo preko sistemske programske opreme za prijavo in avtorizacijo dostopov, ki mora biti posebej zaščitena pred nepooblaščenimi dostopi in posegi in ki se je ne sme izklopiti ali obiti. Vse tabele z gesli morajo biti shranjene v šifrirani obliki v zavarovanih datotekah, dostopnih le sistemu prijave, avtorizacije in administracije.

(1)Koncesionar mora voditi evidenco o uporabnikih z dostopom do NIS, ki mora vsebovati podatke:

1.ime, priimek in uporabniško ime osebe, ki je pooblaščena za dostop;

2.do katerih podatkovnih zbirk, dnevnikov in programov ima dostop;

3.o načinu dostopa do podatkovnih zbirk, dnevnikov in programov (vpogled, vnos, popravljanje, brisanje, dodajanje, izvajanje);

4.o posebnih pooblastilih (administriranje, vzdrževanje).

(2)Evidenca iz prejšnjega odstavka je lahko oblikovana kot nabor dostopnih profilov, ki definirajo obseg in način dostopa (2. in 3. točka prejšnjega odstavka) in seznam uporabnikov z njimi dodeljenimi profili.

(3)Koncesionar mora evidenco iz prvega odstavka tega člena hraniti najmanj eno leto po poteku koledarskega leta.

(1)Do NIS smejo dostopati uporabniki le preko sistema individualne prijave. Uporabniško ime mora enolično definirati uporabnika.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba skupinskih uporabniških imen za potrebe vzdrževanja ali nadzora z oddaljene lokacije, če je v povezavi s sistemom prijave na oddaljeni lokaciji zagotovljena enolična identifikacija uporabnika.

NIS mora v zvezi z dostopom uporabnikov beležiti:

1.neuspele poskuse dostopa (datum, čas, uporabnik, vstopna točka);

2.prijavo in odjavo uporabnikov (datum, čas, uporabnik, vstopna točka);

3.dostop ali poskus dostopa do NIS preko mreže oziroma komunikacijskih linij (datum, čas, vstopna točka);

4.poskuse uporabnikov za opravljanje nepooblaščenih aktivnosti (datum, čas, uporabnik, vstopna točka).

V primeru, da so na NIS preko lokalne mreže ali telekomunikacijskih linij povezani še drugi računalniški sistemi, mora imeti koncesionar pisno opredeljeno za vse sisteme, ki do NIS dostopajo, kateri so ti sistemi in kakšen je namen njihovih dostopov.

Za zaščito dostopov do NIS preko klicne linije se mora uporabiti najmanj komunikacijsko opremo z geselsko zaščito in z uporabo avtomatiziranega povratnega klica.

(1)Skrbnik NIS dodeljuje dostopna pooblastila glede na zadolžitve uporabnika. Uporabnik sme priti le do tistih podatkov in programov NIS, za katere je zadolžen in ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela na način, ki ustreza njegovim pooblastilom.

(2)Dostop do kritičnih datotek, logov in dnevnikov mora biti onemogočen za vse uporabnike z izjemo oseb, ki so pooblaščene za njihovo pregledovanje, spreminjanje ali brisanje.

NIS mora beležiti dostope uporabnikov do programov. Zabeležka dostopa do programov mora poleg datuma in časa vsebovati identifikacijo uporabnika in naziv programa ali programske funkcije, do katere dostopa.

(1)NIS mora preko telekomunikacijske povezave nadzornemu organu omogočati:

1.neposreden priklop oddaljenega kompatibilnega terminala;

2.neposredno spremljanje igralnega procesa vključno s procesi na vsaki posamezni igralni napravi;

3.pregledovanje vseh zabeležk dogodkov na igralnih napravah, z igralnim procesom povezanih blagajniških transakcij, vrednosti števcev, rezultatov štetja, šifrantov, registrov, kakor tudi zabeležk dostopov do sistema, do programov in do podatkov;

4.pregledovanje dnevnih in mesečnih obračunov igralnih naprav ter dnevnih in mesečnih zaključkov blagajniškega poslovanja;

5.vpogled, izbiro, posredovanje in izvoz podatkov iz podatkovnih zbirk NIS in drugih zabeležk (logov), predpisanih s tem pravilnikom.

(2)(črtan).

(1)Nadzornemu organu se ne sme omejevati v tem pravilniku opredeljenega dostopa.

(2)Dostop nadzornega organa do NIS mora biti zagotovljen 24 ur dnevno.

Za dostop nadzornega organa do NIS (podatkovne baze, zabeležk in aplikacije koncesionarja) se uporablja varna in šifrirana povezava preko javnega komunikacijskega omrežja, ki jo določi oziroma uporablja nadzorni organ.

Nadzorni organ mora pri dostopu do NIS paziti na varnost in integriteto delovanja NIS. Nadzorni organ mora s podatki, ki jih pridobi od koncesionarja in izvajalcev NIS, upravljati skladno z dobro prakso in standardi, veljavnimi za to področje, in jih varovati pred nepooblaščenimi razkritji.

(1)Koncesionar mora zagotoviti elemente zaščite, varnosti, zanesljivosti, neprekinjenosti in pravilnosti delovanja programske, računalniške in komunikacijske opreme NIS ter opreme za povezavo z igralnimi napravami.

(2)NIS mora biti redno vzdrževan. Pri tem morajo biti servisni in vzdrževalni posegi izvedeni s strani strokovnih oseb, ki jih pooblasti koncesionar.

(1)Obratovalni čas NIS je 24 ur dnevno vse dni v letu.

(2)Izjemoma je dovoljeno odstopanje od predpisanega obratovalnega časa zaradi nujnih vzdrževalnih del in nepredvidenih okvar. Čas nedelovanja NIS v koledarskem letu ne sme preseči štiri dni.

(3)Če koncesionar začasno zaradi prenovitvenih ali vzdrževalnih del prekine s prirejanjem iger za več dni skupaj, se nedelovanje NIS v tem obdobju ne šteje v čas nedelovanja NIS iz prejšnjega odstavka.

(1)Vsa nedelovanja NIS mora koncesionar najkasneje naslednji delovni dan po ugotovitvi nepravilnosti javiti nadzornemu organu v elektronski obliki preko sistema eDavki.

(2)Planirana nedelovanja mora koncesionar prijaviti nadzornemu organu najmanj en teden vnaprej.

Koncesionar mora imeti interni akt za vsako pomembnejšo funkcijo NIS (npr. blagajniško poslovanje, polnitve in praznitve, štetja in popisi, administracija sistema, vzdrževanje opreme, izdelava varnostnih kopij in restavracija podatkov).

Uporabniki NIS morajo biti usposobljeni za delo na sistemu.

Računalniki NIS, oprema za povezavo z igralnimi napravami in oprema za povezavo z nadzornim organom morajo biti priključeni na sistem neprekinjenega napajanja, ki v primeru izpada omrežnega napajanja omogoča nemoteno delovanje ali normalen zaključek dela in se ga lahko realizira tudi z agregatom. Za dostop do vklopa in izklopa tega napajanja velja isti režim kot za dostop do sistemskega prostora in komunikacijske opreme.

Koncesionar mora zagotoviti vzpostavitev delovanja NIS v primeru večjih okvar ali izpadov z izdelavo varnostnih kopij podatkov in programov na sekundarni medij ali z namestitvijo rezervnega sistema, na katerem je ažurna kopija vseh programov in podatkov in ki ob izpadu primarnega sistema brez izgube podatkov prevzame vse funkcije sistema.

(1)Zaradi nedelovanja NIS ne sme priti do izgube podatkov.

(2)V primeru okvare dela opreme ali povezave, vmesnika NIS v igralnih napravah ali igralne naprave in v drugih primerih, pri katerih predpisano beleženje števcev in dogodkov na igralnih napravah ni možno in bi ob nadaljevanju igre na njih prišlo do izgube ali netočnosti podatkov oziroma do neustreznega beleženja ali nepravilnosti, je treba v primeru, če ne pride do samodejne blokade delovanja igralnih naprav, do odprave okvare onemogočiti igranje na teh igralnih napravah, začetek in konec blokade igranja pa evidentirati v dnevniku obratovanja NIS in v treh dneh pisno, po običajni ali po elektronski pošti, javiti nadzornemu organu.

(1)Koncesionar mora voditi dnevnik obratovanja NIS, v katerem morajo biti zabeleženi najmanj naslednji podatki:

1.opis posega ali napake in kdaj je prišlo do posega ali napake oziroma okvare;

2.ime in priimek osebe, ki je napako oziroma okvaro odkrila;

3.ime in priimek osebe, ki je poseg opravila, oziroma ki je odpravila napako oziroma okvaro;

4.kdaj je bila napaka oziroma okvara odpravljena;

5.način in uspešnost izvedbe posega oziroma odprave napake ali okvare in posledice.

(2)V okviru dnevnika obratovanja sistema iz prejšnjega odstavka mora koncesionar voditi tudi evidenco nedelovanja sistema iz 29. člena tega pravilnika.

(3)Dnevnik obratovanja NIS iz prvega odstavka tega člena mora koncesionar hraniti najmanj eno leto po preteku koledarskega leta.

(1)Koncesionar ima lahko v uporabi le vrsto in verzijo NIS, za katerega mu je nadzorni organ izdal dovoljenje za povezavo NIS v informacijski sistem nadzornega organa.

(2)Koncesionar mora nadzornemu organu zagotoviti:

-       neposreden nadzor (oddaljeni dostop nadzornega organa do NIS koncesionarja);

-       prenos vseh s tem pravilnikom predpisanih števcev, podatkov, dogodkov in transakcij preko spletne storitve;

-       vse potrebne podatke za vzpostavitev spletne storitve med informacijskim sistemom nadzornega organa in NIS koncesionarja in

-       vse potrebne podatke za vzpostavitev oddaljenega dostopa do podatkovne baze in aplikacije NIS ter morebitnih drugih podatkov, ki so potrebni za izvedbo dostopa in povezave.

(3)Vloga za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:

-       podatke o proizvajalcu ter naziv, vrsto in verzijo NIS;

-       podatke o osebi, odgovorni za delovanje NIS in o kontaktni osebi iz 46. člena tega pravilnika;

-       podroben opis, kje in kako so v NIS izpolnjene zahteve tega pravilnika po posameznih členih z navedbo konkretnih primerov;

-       dokumentacijo vzpostavljene spletne storitve, ki izkazuje, da je spletna storitev vzpostavljena po specifikacijah nadzornega organa;

-       dokumentacijo za oddaljeni dostop do podatkovne baze in aplikacije NIS;

-       vsa potrebna uporabniška imena in gesla za aplikacijo NIS koncesionarja in za dostop do podatkovne baze koncesionarja, posredovana na varen način;

-       uporabniška navodila aplikacije NIS koncesionarja;

-       podatke za dostop do spletne storitve testnega ali pilotskega sistema;

-       testno poročilo spletne storitve za vse igralne naprave, blagajne in progresivne sisteme iz katerega je razvidno, da spletna storitev zagotavlja prenos vseh zahtevanih podatkov iz pravilnika (koncesionar mora preveriti ustreznost posredovanja podatkov preko spletne storitve za vse igralne naprave, blagajne in progresivne sisteme);

-       izjavo koncesionarja, da vse igralne naprave, blagajne in progresivni sistemi preko spletne storitve nadzornemu organu posredujejo s pravilnikom predpisane števce, podatke in dogodke in

-       konkreten nabor računalnikov, podatkov, programov in modulov, do katerih nadzorni organ dostopa in ki nadzornemu organu zagotavljajo realizacijo izpolnitve zahtev tega pravilnika.

(4)Podatke iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ki so zaupne narave, lahko za posamezno vrsto in verzijo NIS na podlagi pooblastila koncesionarja predloži proizvajalec NIS.

NIS se v informacijski sistem nadzornega organa povezuje preko enotne spletne storitve, ki za vse vrste in verzije sistemov zagotavlja, ne glede na njihovo interno podatkovno strukturo, enak dostop do podatkov določenih s tem pravilnikom.

Nadzorni organ na svoji spletni strani objavi vrste in verzije NIS, ki so povezane v informacijski sistem nadzornega organa.

(1)Spremembe NIS v vseh njegovih segmentih (nadgradnja operacijskega sistema, podatkovne zbirke, programov, protokolov, komunikacijskega in drugega programa), ki vplivajo na strukturo, vsebino, pravilnost, verodostojnost, zanesljivost in dostopnost podatkov, ki jih mora NIS zagotavljati, da lahko nadzorni organ svoje naloge opravlja nemoteno, učinkovito in uspešno, so možne le na podlagi dovoljenja nadzornega organa iz prvega odstavka 37. člena tega pravilnika.

(2)Spremembe, ki ne spreminjajo funkcionalnosti NIS ter strukture, vsebine, pravilnosti, verodostojnosti, zanesljivosti in dostopnosti podatkov, ki jih mora NIS zagotavljati, da lahko nadzorni organ svoje naloge opravlja nemoteno, učinkovito in uspešno, in s katerimi se odpravijo ugotovljene napake ali težave delovanja sistema, se lahko izvedejo na podlagi pisnega obvestila z opisom napake ali težave, in podrobnim opisom predvidenih sprememb za odpravo, ki ga mora nadzornemu organu koncesionar posredovati najmanj osem dni pred načrtovano spremembo.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko nujne spremembe iz prejšnjega odstavka, s katerimi se odpravijo kritične napake, kot so npr. varnostne vrzeli, nenadno napačno delovanje programov, ki pomembno vpliva na pravilnost podatkov, opravijo takoj, koncesionar pa mora v pisnem obvestilu, ki ga mora nadzornemu organu posredovati najkasneje v naslednjem delovnem dnevu, navesti razloge za izvedbo teh sprememb.

(4)Pisno obvestilo iz drugega in tretjega odstavka tega člena lahko nadzornemu organu na podlagi pooblastila koncesionarja posreduje proizvajalec NIS.

Po vsaki opravljeni spremembi programske opreme mora koncesionar preveriti ustreznost delovanja spremenjenega NIS, zlasti pravilnost in celovitost beleženja v tem pravilniku predpisanih podatkov, izdelati pisno poročilo, kot podlago za uporabo spremenjenega NIS.

(1)Namestitev in uporaba orodja za administracijo podatkovne baze NIS, s katerim je mogoče dostopiti do podatkov, je dovoljena, če je zagotovljeno:

1.da ga lahko uporablja le osebje pooblaščeno za administracijo podatkovne baze,

2.da se uporaba orodja beleži,

3.da v primeru posega v podatke ostajajo na sistemu revizijske sledi,

4.da obstaja notranja kontrola preverjanja uporabe orodja in pregledovanja revizijskih sledi, ki omogoča odkrivanje posegov v podatke.

(2)Namestitev in uporaba razvojnih orodij ter orodij in programov za neposreden dostop do baze podatkov NIS, ki omogočajo brisanje, spreminjanje, dodajanje ali vrivanje podatkov, nista dovoljeni.

(3)V primeru, da je z orodjem za administracijo podatkovne baze NIS iz prvega odstavka tega člena potrebno poseči v podatke, da se zagotovi nadaljnje pravilno delovanje NIS, se poseg lahko opravi le s predhodnim pisnim soglasjem nadzornega organa.

Podatke, zbrane v NIS, je dovoljeno prenašati na druge računalniške sisteme ali v druge podatkovne zbirke, ne pa tudi v obratni smeri.

(1)Koncesionar mora nadzornemu organu sporočiti ime, priimek, funkcijo, kontaktni naslov, številko telefona, številko telefaksa, številko mobilnega telefona in elektronski naslov osebe, ki je pri koncesionarju odgovorna za delovanje NIS in osebe, ki je zadolžena za neposredno komuniciranje z nadzornim organom zaradi NIS. Koncesionar je dolžan o spremembi odgovorne in neposredne kontaktne osebe in o spremembah njunih podatkov v treh delovnih dneh obvestiti nadzorni organ.

(2)Koncesionar mora nadzornemu organu sporočiti ime, priimek, funkcijo in kontaktni naslov oseb, ki so odgovorne za vzdrževanje in servisiranje NIS. Koncesionar je dolžan o spremembi oseb, odgovornih za vzdrževanje in servisiranje NIS, v treh delovnih dneh obvestiti nadzorni organ.

(3)Nadzorni organ mora koncesionarju sporočiti ime, priimek, funkcijo, kontaktni naslov, številko telefona, številko telefaksa, številko mobilnega telefona in elektronski naslov osebe, ki je pri nadzornem organu odgovorna za dostop do NIS. Nadzorni organ je dolžan koncesionarja v treh delovnih dneh obvestiti o spremembi odgovorne osebe, kot tudi o spremembi njenih navedenih podatkov.

Za vsak IA mora v NIS obstojati obračunski model. Obračunski model mora omogočati pravilen obračun IA na podlagi zabeleženih števcev vplačil v igre in števcev izplačil iz iger.

NIS mora vključevati register oziroma šifrant IA, v katerem so vpisani naslednji podatki:

1.o IA:

-  proizvajalec (naziv naveden v certifikatu IA),

-  naziv IA (po igri, ki se na njem izvaja in je navedena v certifikatu IA),

-  tip IA (npr. reel, video reel, ER),

-  leto proizvodnje,

-  serijska številka ohišja IA;

2.o nastavitvi:

-  obračunski model,

-  minimalni vložek (število obračunskih kreditov),

-  maksimalni vložek (število obračunskih kreditov),

-  tokenizacija (število obračunskih kreditov za žeton),

-  denominacija (vrednost obračunskega kredita),

-  najnižji teoretični odstotek vračanja,

-  najvišji teoretični odstotek vračanja;

3.o namestitvi:

-  pozicijska oznaka IA,

-  stanje (npr. 1 – v uporabi, 0 – izločen),

-  enolična interna oznaka v NIS, ki je uporabljena v vseh zapisih, ki se nanašajo na ta IA;

4.o začetku veljavnosti:

-  datum in čas.

NIS mora voditi kronologijo sprememb registra IA, kjer je zapisom iz registra dodan datum in čas spremembe.

(1)NIS komunicira z IA po programskem protokolu, ki je skupen NIS in IA in ki omogoča NIS zbiranje podatkov brez izgub in napak. Na ta način se morajo zbirati podatki o vrednostih absolutnih elektronskih števcev za obračunavanje, o odigranem številu iger in drugi podatki iz 51. člena tega pravilnika. Podatke iz 5. točke 51. člena tega pravilnika, ki morajo biti dostopni tudi, če IA nima napajanja, mora posredovati strežniku NIS vmesnik NIS, ki je vgrajen v IA.

(2)NIS mora zagotoviti pravilno beleženje zahtevanih elektronskih števcev, tudi če se IA izklopi napajanje ali če se prekine povezava med vmesnikom NIS in strežnikom NIS. Ob izklopljenem napajanju IA ali prekinjeni povezavi z IA, ko vmesnik NIS ne more odčitati zahtevanih periodičnih števcev z IA, se morajo zabeležiti zadnje odčitane vrednosti števcev. V primeru, da vmesnik NIS ob prekinitvi povezave s strežnikom NIS ne more več zagotoviti pravilnega beleženja števcev in dogodkov iz prvega odstavka 51. člena tega pravilnika, mora blokirati delovanje IA.

(3)Komunikacija z IA v brezgotovinskem poslovanju, pri validaciji lističev in igralnih kartic ter z opremo, ki je za to nameščena na IA in blagajnah, mora potekati na zanesljiv in zaščiten način. NIS mora beležiti napake, igralcu pa se morajo javiti jasna in razumljiva sporočila o napaki.

(1)Informacijski sistem, na katerem poteka brezgotovinsko poslovanje, je del NIS. Podatki o RBP morajo biti ustrezno zavarovani in šifrirani tako, da onemogočajo poseg v delovanje brezgotovinskega poslovanja in v stanje na RBP. Aplikacija brezgotovinskega poslovanja mora biti izdelana z varnostnimi mehanizmi za preverjanje integritete zapisov o igralnih karticah in stanju na RBP, ki onemogoča poseganje v podatke mimo aplikacije. Vsi dostopi do zaščitenih podatkov se morajo beležiti.

(2)Igralna kartica se izda igralcu na njegovo zahtevo, potem ko je ta seznanjen in se strinja s pravili koncesionarja glede brezgotovinskega poslovanja z RBP in z uporabo igralne kartice. Igralna kartica se uporablja za identifikacijo igralca na IA, na samopostrežni blagajni, na blagajni, ki so opremljeni s posebno opremo za branje in preverjanje igralnih kartic, ter za prikaz stanja in vnos podatkov za transakcije v povezavi z RBP.

(3)Ob odprtju RBP in prvi izdaji igralne kartice igralcu mora del NIS za brezgotovinsko poslovanje zabeležiti najmanj naslednje podatke:

-       številko dodeljenega RBP,

-       datum in čas odprtja RBP,

-       mesec in leto poteka veljavnosti RBP,

-       številke izdanih igralnih kartic,

-       datum in čas izdaje igralnih kartic,

-       status veljavnosti igralnih kartic,

-       zaščitno kodo za uporabo igralne kartice (npr. PIN) v šifrirani obliki.

(4)Vidna obvezna vsebina igralne kartice vsebuje naslednje podatke:

-       naziv koncesionarja,

-       nazive igralnic oziroma igralnih salonov,

-       številka RBP,

-       številka kartice.

(5)Igralna kartica se na zahtevo igralca ali zaradi razlogov s strani koncesionarja razveljavi. Vse najdene, izgubljene ali pozabljene igralne kartice, ki jih igralec ob osebni identifikaciji ne dvigne v treh dnevih se razveljavijo. Ob razveljavitvi igralne kartice mora del NIS za brezgotovinsko poslovanje v delu, ki se nanaša na igralne kartice, označiti kartico kot neveljavno in zabeležiti najmanj datum in čas razveljavitve.

(6)Ob zaprtju RBP mora del NIS za brezgotovinsko poslovanje v delu, ki se nanaša na RBP, označiti RBP kot zaprt in zabeležiti najmanj datum in čas ter razlog zaprtja. Pri zaprtju RBP se razveljavijo vse kartice, ki se nanašajo na zaprti RBP. RBP se zapre na zahtevo igralca, pri čemur se mu izplača ves denar z RBP. Koncesionar lahko igralcu zapre RBP tudi zaradi daljše neaktivnosti igralca ali drugih razlogov (npr. ob samoprepovedi igranja), pri čemer mora koncesionar zagotoviti, da se igralcu ob tem izplača ves denar z RBP.

(7)Uporaba igralne kartice mora biti zaščitena vsaj s štirimestno PIN kodo, ki jo pozna le igralec in ki jo je mogoče tudi spremeniti. Pri tretji zaporedni neuspešni uporabi igralne kartice z napačno zaščitno kodo se mora uporaba kartice začasno blokirati, o čemer mora biti igralec pri poskusu uporabe obveščen. Ob blokadi igralne kartice mora del NIS za brezgotovinsko poslovanje v delu, ki se nanaša na igralne kartice, označiti kartico kot blokirano in zabeležiti najmanj datum in čas blokade. Začasno blokirano kartico lahko igralec deblokira z identifikacijo na recepciji ali blagajni. Ob deblokadi igralne kartice mora del NIS za brezgotovinsko poslovanje v delu, ki se nanaša na igralne kartice, zabeležiti najmanj datum in čas deblokade.

(8)Igralna kartica mora enolično identificirati igralca in račun (RBP), ki ga igralec uporablja za namen igranja pri brezgotovinskem poslovanju z IA.

(9)Igralec ima lahko v igralnici oziroma v igralnem salonu aktiven le en RBP. Stanje denarja na RBP igralec spreminja s pologi in dvigi na blagajni, s pologi in dvigi na samopostrežni blagajni, ter z elektronskimi prenosi na kredit in s kredita IA.

(10)Brezgotovinsko poslovanje na IA se izvaja z elektronskim prenosom vplačila igralca na kredit IA z RBP igralca in z elektronskim prenosom izplačila s kredita IA na RBP igralca. Igralec lahko izbira vsoto denarja, ki jo prenese z RBP na IA, oziroma vsoto denarja, ki jo vrne na RBP, ali zahteva izplačilo na IA.

(11)Komunikacija med bralno in vhodno/izhodno enoto, nameščeno na igralnem mestu igralne naprave oziroma na blagajni in delom NIS za brezgotovinsko poslovanje, ter prenos kredita na IA in z IA morajo potekati na zanesljiv in zaščiten (npr. šifriran) način.

(12)Če igralna kartica vsebuje tudi podatke o stanju denarja na RBP, se mora stanje denarja, zabeleženo na njej, ujemati s stanjem denarja, zabeleženim v NIS. Uporaba igralne kartice, pri kateri se na njej zabeleženo stanje RBP ne ujema s stanjem zabeleženim v NIS, mora biti blokirana, igralec pa mora biti o tem pri poskusu uporabe igralne kartice nedvoumno obveščen.

(13)Koncesionar mora zagotoviti začetno in redno letno varnostno oceno dela NIS za brezgotovinsko poslovanje s strani neodvisne strokovne institucije, ki je usposobljena za presojo varnosti informacijskih sistemov, ter v zahtevanem roku odpraviti ugotovljene kritične pomanjkljivosti, o oceni in odpravi le‑teh pa sproti poročati nadzornemu organu.

(1)V uporabi sme biti:

-       unovčljiv listič, ki ga igralec kupi na blagajni oziroma, ki ga izpiše IA;

-       neunovčljiv listič, ki ga igralec kupi na blagajni oziroma, ki ga izpiše IA;

-       neunovčljiv promocijski listič;

-       izplačilni listič, ki ga izpiše IA kot potrdilo za ročno izplačilo na blagajni.

(2)V primeru, ko se listič zaradi napake delovanja sistema ne izpiše, ali je tako poškodovan, da ga ni mogoče uporabiti, lahko koncesionar le-tega po postopku in z odobritvijo odgovorne osebe, opredeljenima v internem aktu koncesionarja, nadomesti z novim istovrstnim lističem. Tak listič se lahko izda le na blagajni.

(3)Promocijski listič se lahko izda igralcu na blagajni oziroma v skladu s pravili, ki jih določi koncesionar.

(4)Unovčenje promocijskih lističev in lističev po izteku veljavnosti ni dovoljeno.

(5)Lističe je možno uporabiti le v igralnici oziroma v igralnem salonu, v katerem so bili izdani.

(6)Na blagajni se ločeno evidentira vse prejete in izdane lističe iz prvega odstavka tega člena.

(7)Nezaigran preostanek neunovčljivega lističa sme IA izpisati le kot nov neunovčljiv listič.

(1)Promocijski krediti so krediti, ki jih igralec ne more unovčiti na blagajni oziroma jih zamenjati za denar.

(2)V uporabi so lahko naslednji promocijski krediti:

-       neunovčljivi krediti, ki jih igralec kupi na blagajni;

-       neunovčljivi krediti, ki jih igralcu izda koncesionar.

(3)Promocijski krediti se lahko prenesejo direktno na igralno napravo samo preko sistema brezgotovinskega poslovanja.

(4)V NIS mora biti razviden izvor promocijskih kreditov (datum, ura, znesek, uporabnik).

(5)V NIS mora biti razvidna poraba promocijskih kreditov.

(6)Prenos promocijskih kreditov na način, ki je urejen v tretjem odstavku tega člena, je možen zgolj v primeru, da igralna naprava omogoča tovrsten prenos promocijskih kreditov.

(1)NIS mora pri IA:

1.spremljati in v dnevnik dogodkov zabeležiti vse dogodke na posameznih IA:

-   dobitek JP (datum, čas, število obračunskih kreditov, znesek, IA),

-   dobitek PJP (datum, čas, znesek, IA, identifikacija progresive),

-   brisanje kredita CC (datum, čas, število obračunskih kreditov, znesek, IA),

-   zahtevek za ročno izplačilo (datum, čas, število obračunskih kreditov, znesek, IA),

-   sprejem bankovca (datum, čas, znesek, IA),

-   sprejem lističa (datum, čas, identifikacijska številka lističa, vrsta lističa, znesek, IA),

-   izdaja lističa (datum, čas, zaporedna številka lističa na IA, identifikacijska številka lističa, vrsta lističa, znesek, IA),

-   sprejem igralne kartice (datum, čas, IA, številka kartice),

-   zavrnitev igralne kartice (datum, čas, IA, številka prepoznane kartice, razlog),

-   začasno blokado igralne kartice (datum, čas, IA, številka kartice),

-   odstranitev igralne kartice (datum, čas, IA, številka kartice),

-   prenos denarja z računa igralca na IA pri brezgotovinskem poslovanju (datum, čas, znesek, IA, številka RBP),

-   prenos kredita z IA na račun igralca pri brezgotovinskem poslovanju (datum, čas, znesek, IA, številka RBP),

-   napako pri prenosu na ali z RBP igralca pri brezgotovinskem poslovanju (datum, čas, IA, številka kartice, razlog),

-   polnitev IA (datum, čas, število žetonov polnitve, IA),

-   praznitev CB (datum, čas, pričakovano število žetonov praznitve CB, IA),

-   praznitev zalogovnika žetonov (datum, čas, pričakovano število žetonov praznitve zalogovnika, IA),

-   praznitev BA (datum, čas, pričakovano število bankovcev, pričakovan znesek bankovcev, IA);

2.spremljati vrednosti števcev na IA po posameznih igralnih mestih:

-   vsako spremembo stanja števcev obračunskega modela (TI, TO, JP, PJP), števcev CC, CI, CO, CTC in GM na IA ter izračunano stanje števila žetonov v zalogovniku (H),

-   vsako spremembo števcev sprejemnika bankovcev (skupno število bankovcev, skupno vrednost bankovcev ter skupno število sprejetih lističev in skupno vrednost sprejetih lističev),

-   vsako spremembo števcev tiskalnika lističev (skupno število izdanih lističev, skupno vrednost izdanih lističev),

-   vsako spremembo števcev brezgotovinskega prenosa sredstev (AFTI, AFTO);

3.spremljati in beležiti naraščanje vrednosti sklada in nivojev progresive (datum, čas, ID progresive, znesek);

4.spremljati vsa stanja posameznega IA in vsako spremembo stanja zabeležiti v dnevnik dogodkov:

-  vklop napajanja (datum, čas, IA, stanje oziroma dogodek),

-  izklop napajanja (datum, čas, IA, stanje oziroma dogodek),

-  vzpostavitev povezave IA v NIS (datum, čas, IA, stanje oziroma dogodek),

-  prekinitev povezave IA v NIS (datum, čas, IA, stanje oziroma dogodek);

5.spremljati in v dnevnik dogodkov zabeležiti vse posege v IA (tudi če IA nima napajanja):

-  odpiranja vrat IA, CB, BA, MB (datum, čas, IA, vrata, stanje oziroma dogodek),

-  zapiranja vrat IA, CB, BA, MB (datum, čas, IA, vrata, stanje oziroma dogodek);

6.detektirati in zabeležiti druge pomembne dogodke in napake na IA v primeru, da jih IA sporoča:

-  brisanje števcev (datum, čas, IA),

-  spremembo nastavitev (datum, čas, IA, opis),

-  napako odkrito pri delovanju (datum, čas, IA, koda napake, opis).

(2)Zapisi v dnevniku dogodkov iz 1., 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka morajo, poleg podatkov navedenih ob posameznih dogodkih, vsebovati tudi enolično zaporedno oznako zapisa.

(3)NIS mora pri brezgotovinskem poslovanju v dnevnik dogodkov beležiti tudi naslednje dogodke:

-       izdajo nove igralne kartice (datum, čas, številka kartice, številka RBP, blagajnik),

-       razveljavitev igralne kartice (datum, čas, številka kartice, številka RBP, blagajnik),

-       začasno blokado igralne kartice (datum, čas, številka kartice, številka RBP, razlog blokade, kot npr. neaktivnost, napaka),

-       deblokado začasno blokirane igralne kartice (datum, čas, številka kartice, številka RBP, blagajnik),

-       odprtje RBP (datum, čas, številka računa, blagajnik),

-       zaprtje RBP (datum, čas, številka računa, blagajnik).

(4)Pričakovane vrednosti pri praznitvah CB, zalogovnika žetonov in BA iz 1. točke prvega odstavka tega člena morajo biti znane najkasneje po vnosu rezultata štetja v NIS.

(1)Absolutne vrednosti elektronskih števcev iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena mora NIS odčitati in beležiti v dnevnik popisov števcev periodično v urnem intervalu, ob zaključku obračunskega dne in ob pomembnih dogodkih na IA. Interval beleženja je ena ura. Pomembni dogodki so: JP, CC, PJP, odpiranje vrat IA, izvajanje praznitve zbiralnika žetonov in izvajanje praznitve zbiralnika bankovcev. Beležijo se datum, čas, IA, dogodek ter števci: TI, TO, CC, JP, CTC, števec skupne vrednosti bankovcev in GM. Dnevnik periodičnih popisov števcev in dnevnik popisov števcev ob dogodkih sta lahko ločena.

(2)Če NIS ne beleži skupnega števila vseh sprejetih oziroma izdanih lističev, in skupnega zneska vseh sprejetih oziroma izdanih lističev, mora beležiti skupno število sprejetih oziroma izdanih lističev ter skupen znesek sprejetih ali izdanih lističev iz druge in tretje alinee 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena ločeno za vsako posamezno vrsto lističev.

(1)NIS mora zabeležiti dogodek progresivnega dobitka iz 1. točke prvega odstavka 51. člena tega pravilnika za vse progresivne dobitke, ki presegajo znesek 1000 eurov, beleženje nižjih progresivnih dobitkov pa se zahteva le pri dobitkih, ki se ne beležijo na obračunskih števcih IA.

(2)NIS mora beležiti naraščanje vrednosti sklada progresive oziroma nivojev progresive iz 3. točke prvega odstavka 51. člena tega pravilnika vsako polno uro ter ob koncu obračunskega dne za vse progresivne sisteme, pri katerih se progresivni dobitki ne beležijo na obračunskih števcih IA. Beležijo se najmanj datum, čas, ID progresive in znesek.

(1)NIS mora omogočati vključitev posameznega IA v enega ali več progresivnih sistemov hkrati.

(2)V progresivni sistem so lahko vključeni le IA, ki znajo ob pogojih iz prejšnjega člena zagotoviti beleženje višine skladov in nivojev progresive in sporočanje dogodka progresivnega dobitka v NIS. IA, ki so vključeni v progresivni sistem z več skladi in nivoji, morajo sporočiti v NIS poleg višine dobitka tudi sklad in nivo (identifikacija progresive: ID progresive, oznaka sklada, številka nivoja).

(1)NIS mora vsebovati register oziroma šifrant progresiv s podatki o nastavitvi vsakega posameznega progresivnega sistema, ki morajo omogočati preverjanje višine progresivnega dobitka na osnovi števcev IA, zabeleženih v NIS.

(2)Register progresiv vključuje:

1.enolično oznako progresive (ID progresive);

2.podatke o značilnostih progresive:

-   vrsta (npr. L – lastna, S – skupna),

-   tip (I – dobitek določa izid igre, K – dobitek določa krmilnik, IK – dobitek je kombinacija izida igre in naključnega procesa na krmilniku),

-   sklad (oznaka sklada),

-   nivo (številka nivoja);

3.začetno vrednost;

4.osnovni odstotek naraščanja;

5.mejno vrednost;

6.odstotek naraščanja po preseženi mejni vrednosti;

7.odstotek naraščanja skrite progresive;

8.ime progresive;

9.datum in čas začetka veljavnosti;

10.datum in čas prenehanja veljavnosti ali oznako, da progresiva ni več aktivna.

IA vključeni v progresivni sistem morajo imeti v NIS nedvoumno zabeleženo pripadnost k progresivnemu sistemu. Pripadnost IA k progresivnemu sistemu se izraža v registru IA oziroma v samostojni tabeli, ki povezuje progresivne sisteme z IA.

(1)Za elektromehanski IA se morajo v NIS poleg dogodkov, določenih v 51. členu tega pravilnika, beležiti tudi:

1.dvig in spust pokrova za zavarovanje neposrednega dostopa do elektromehanskega generatorja naključnega izida oziroma do elektromehanskega prikazovalnika izida (datum, čas, IA, dogodek);

2.izid igre pri elektromehanskem generatorju naključnega izida (datum, čas, IA, oznaka elektromehanskega generatorja, izid igre).

(2)V primeru, da se za elektromehanski IA beležijo podatki iz prejšnjega odstavka za vsako igralno mesto, morajo biti podatki o datumu in času, ki se nanašajo na isti dogodek, identični.

(3)Izid igre iz 2. točke prvega odstavka tega člena pri elektromehanskem IA, ki simulira igre s kroglico, predstavlja padla številka.

(4)Izid igre iz 2. točke prvega odstavka tega člena pri elektromehanskem IA, ki simulira igre s kockami, predstavljajo identifikacije kocke in padla številka za vsako posamezno kocko.

(5)Za elektromehanski IA se ne upošteva določbe 5. točke 51. člena glede spremljanja in beleženja dogodka odpiranja in zapiranja vrat MB.

Za elektromehanski IA mora NIS zabeležiti vsako odigrano igro skupaj z vložkom in dobitkom na posameznem igralnem mestu (datum, čas, IA – igralno mesto, oznako elektromehanskega generatorja, vložek, dobitek).

Zabeležka blagajniških transakcij v NIS mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

-       datum transakcije,

-       čas transakcije,

-       obračunski dan, na katerega se nanaša transakcija,

-       znesek transakcije,

-       vrsto transakcije,

-       oznako IA, če se transakcija nanaša na posamezen IA,

-       identifikacijo osebe, ki je opravila transakcijo,

-       identifikacijo samopostrežne blagajne, če se transakcija izvaja na samopostrežni blagajni,

-       identifikacijo lističa pri izdaji oziroma sprejemu lističa,

-       vrsto lističa pri izdaji oziroma sprejemu lističa,

-       številko RBP in igralne kartice v primeru pologa ali dviga na oziroma z RBP.

(1)Vrste transakcij, ki jih je treba ločevati in vnašati v NIS:

1.izplačilo JP, ročno izplačilo CC;

2.izplačilo PJP;

3.polnitev IA;

4.praznitev CB;

5.praznitev zalogovnika;

6.praznitev BA – bankovci;

7.praznitev BA – lističi;

8.prodajo žetonov;

9.odkup žetonov;

10.dotacijo žetonov;

11.odvod žetonov;

12.izdajo lističa;

13.sprejem lističa;

14.polog na račun RBP;

15.dvig z računa RBP;

16.polnitev samopostrežne blagajne;

17.praznitev samopostrežne blagajne;

18.neprevzeti dobitki;

19.promocijski lističi (zaigrani);

20.promocijski brezgotovinski krediti (zaigrani);

21.začetna dotacija blagajne;

22.dodatna dotacija blagajne;

23.odvod iz blagajne v trezor.

(2)V primeru premične prodaje in odkupa žetonov v igralnem prostoru se kot transakcije obravnavajo skupni rezultati prodaje in odkupa osebe, ki vrši prodajo oziroma odkup.

(3)Pri praznitvah in polnitvah predstavlja transakcijo skupno število žetonov polnitve oziroma praznitve, skupen znesek bankovcev praznitve in skupen znesek lističev praznitve na posameznem IA.

(4)Kot vnos transakcije iz prvega odstavka tega člena se obravnavajo sistemsko predlagane transakcije, ki zahtevajo obvezen pregled in potrditev s strani osebe, ki opravlja transakcijo, in transakcije, ki se jih vnaša v celoti ročno.

(5)Transakcije pri 8., 9., 12., 13., 14. in 15. točki prvega odstavka tega člena so transakcije, ki se na blagajni izvajajo z igralci.

(6)Transakcije pri 18., 19. in 20. točki prvega odstavka tega člena se vnašajo za obračunski dan.

Podatki o praznitvah se vnašajo za obračunski dan, na katerega se nanaša štetje, in sicer redne praznitve takoj po štetju, izredne praznitve najkasneje pri vnosu rednih praznitev naslednjega dne, vse ostale blagajniške transakcije se vnašajo sproti v skladu z navodilom za opravljanje dela na blagajni. Ročna izplačila (JP, PJP, CC) in brisanja kredita se opravi po preverjanju dobitka in po vnosu blagajniške transakcije.

(1)Samopostrežna blagajna mora biti povezana v NIS in vanj pri transakcijah sporočati vse podatke, ki so predpisani za blagajniško poslovanje IA v NIS. Pri izgubi povezave z NIS mora samopostrežna blagajna zavrniti transakcije, za katere je predpisano beleženje v NIS.

(2)Samopostrežna blagajna mora zavrniti transakcijo vplačila ali izplačila, pri kateri je višina transakcije 2.000 eurov ali več.

(3)Praznitev in polnitev samopostrežne blagajne ter štetja po praznitvi se izvajajo komisijsko, redno takoj po zaključku zadnjega obračunskega dne v mesecu in izredno po potrebi.

(4)Samopostrežna blagajna mora v dnevniku dogodkov zabeležiti vse transakcije (datum, čas, vrsto transakcije, znesek transakcije) in napake, ki se pri tem pojavijo (datum, čas, vrsta transakcije oziroma oznaka napake) ter posege osebja v nastavitve (datum, čas, vrsta posega). Dnevnik na posamezni samopostrežni blagajni mora omogočati pregled dogodkov za najmanj zadnjih 45 dni.

(1)NIS mora vsebovati programe za izdelavo dnevnih in mesečnih poročil blagajniškega poslovanja povezanega z igralnim procesom in sicer skupnih poročil ter poročil po posameznih IA oziroma igralnih mestih in po posameznih vrstah transakcij. Skupno poročilo dnevnega in mesečnega poslovanja, povezanega z igralnim procesom, mora vključevati posamezne postavke mesečnega obračuna, kot so: vrednost bankovcev pri praznitvah IA, prodaja unovčljivih lističev, prodaja neunovčljivih lističev, prodaja žetonov, pologi na RBP, znesek izdanih promocijskih lističev, znesek porabljenih promocijskih lističev, znesek neprevzetih dobitkov, znesek izdanih promocijskih žetonov, ročna izplačila dobitkov, odkup unovčljivih lističev, odkup žetonov in dvigi z RBP.

(2)NIS mora vsebovati programe za izdelavo dnevnih in mesečnih poročil o obračunu na podlagi elektronskih števcev obračunskega modela, zabeleženih v NIS, in sicer skupnih poročil ter poročil po posameznih IA oziroma igralnih mestih.

(3)NIS mora vsebovati programe za izdelavo dnevnih in mesečnih poročil poslovanja z vplačilnimi in izplačilnimi sredstvi na podlagi elektronskih števcev, zabeleženih v NIS, in sicer skupnih poročil ter poročil po posameznih IA oziroma igralnih mestih.

(4)Dnevna in mesečna poročila morajo biti zaključena in dokončna najkasneje v 12 urah po zaključku obračunskega dne oziroma obračunskega meseca pri obsegu do vključno 200 igralnih mest in najkasneje v 72 urah po zaključku obračunskega dne oziroma obračunskega meseca pri obsegu nad 200 igralnih mest.

(5)NIS mora vsebovati programe za izdelavo obdobnih poročil iz prvega do tretjega odstavka tega člena, pri katerih se pri zahtevi za izdelavo poročila opredeli obdobje poročanja na obračunski dan natančno.

(6)Poročila iz drugega in tretjega odstavka tega člena morajo pravilno upoštevati brisanja in obrate elektronskih števcev.

(7)NIS mora vsebovati programe za izdelavo obdobnega poročila med dvema praznitvama IA za vsako vrsto praznitev (žetoni, bankovci, lističi), ki vključuje primerjavo pričakovane vrednosti praznitve (po števcih zabeleženih ob praznitvi) z dejansko vrednostjo praznitve (prešteto vrednostjo).

(8)NIS mora vsebovati program za izdelavo obdobnega poročila delovanja IA, ki vključuje poleg podatkov o obdobju, identifikacije IA, zneska vplačil z vplačilnimi sredstvi, zneska polnitve, zneska praznitve, zneska ročnih izplačil, zneska izplačil z izplačilnimi sredstvi, znesek obračuna (win), teoretični odstotek vračanja, dejanski odstotek vračanja. Namesto odstotka vračanja lahko poročilo vsebuje odstotek zadržanja (hold).

(9)Skupna poročila iz prvega odstavka tega člena morajo vključevati začetni in končni skupni saldo na računih pri brezgotovinskem poslovanju, ter skupne zneske po vrstah prenosov nanje (npr. dvigi, pologi, prenosi na IA, prenosi z IA).

(10)Pri brezgotovinskem poslovanju mora NIS vsebovati izdelavo dnevnih in mesečnih poročil primerjave po posameznih IA med zabeleženimi transakcijami brezgotovinskega poslovanja in ustreznimi števci IA, zabeleženimi v NIS.

(11)Pri brezgotovinskem poslovanju mora NIS vsebovati program za izdelavo dnevnih in mesečnih poročil blagajniškega poslovanja, ki vključujejo začetna in končna stanja na računih, pologe, dvige in znesek transakcij brezgotovinskega poslovanja.

(12)NIS mora vsebovati program za izdelavo podrobnih dnevnih in mesečnih poročil popravkov iz 8. člena tega pravilnika.

(13)Za samopostrežne blagajne mora NIS vsebovati program za izdelavo dnevnega in mesečnega poročila po vrstah transakcij opravljenih na samopostrežni blagajni in sicer po posameznih samopostrežnih blagajnah in za vse skupaj.

(14)NIS mora vsebovati program, ki po vnosu rezultatov štetja omogoča izdelavo poročila štetja žetonov, bankovcev in lističev pri praznjenju IA po posameznih IA in primerjavo z v NIS pričakovanim stanjem.

(15)NIS mora vsebovati program za izdelavo primerjave obračuna blagajne IA z obračunom po elektronskih števcih IA, zabeleženih v NIS, pri kateri se pri obračunu blagajne, kot:

-       posebna postavka terjatev igralcev iz naslova lističev upoštevajo še vsi nevnovčeni veljavni unovčljivi lističi, ki so jih v obravnavanem obdobju izpisali IA,

-       posebna postavka terjatev igralcev iz naslova lističev upoštevajo vsi unovčljivi lističi, ki jim je v obravnavanem obdobju potekla veljavnost,

-       posebna postavka terjatev igralcev zaradi poslovanja z RBP (pologov, dvigov, vplačil in izplačil) upošteva sprememba stanj na RBP v obravnavanem obdobju,

-       posebna postavka izplačanih terjatev igralcev ob zaprtju neaktivnih RBP z neničelnim stanjem upošteva stanje na RBP zaprtih v obravnavanem obdobju.

(16)Koncesionar je dolžan za obračunski mesec med seboj primerjati poročilo blagajniškega poslovanja iz prejšnjega odstavka s poročili, izdelanimi na podlagi elektronskih števcev, zabeleženih v NIS. V primeru, da odstopanje skupnega obračuna za IA presega 0.5% obračuna IA po blagajni iz prejšnjega odstavka, mora koncesionar do petega dne v mesecu nadzornemu organu posredovati pisno poročilo z zneski in vzroki za odstopanje po posameznih IA.

(1)Praznitev BA na vseh IA je treba opraviti takoj po zaključku zadnjega obračunskega dne v mesecu.

(2)V primeru, da IA sprejema kovance, je treba takoj po zaključku zadnjega obračunskega dne v mesecu opraviti praznitev CB in zalogovnika.

(3)Redne praznitve CB in BA med mesecem se lahko izvajajo le po seznamu, ki je pripravljen pred začetkom praznitve. Praznitve (odpiranje zbiralnika bankovcev in štetje bankovcev in lističev) se lahko opravijo samo v števnici. Redne in izredne praznitve se lahko izvajajo le na način, opredeljen v internih aktih koncesionarja.

Redne praznitve zalogovnika se izvajajo po razporedu, opredeljenem v internem navodilu koncesionarja, in sicer tako, da pride vsak IA na vrsto najmanj enkrat v treh mesecih pri obsegu do 200 IA, najmanj enkrat v šestih mesecih pri obsegu od 201 do 400 IA in najmanj enkrat v dvanajstih mesecih pri obsegu nad 400 IA.

Praznitve CB, BA in zalogovnika se na način, opredeljen v internih aktih koncesionarja, opravijo tudi ob odstranitvah in zamenjavah IA, ob večjih servisnih posegih v IA, ob spremembi denominacije žetonov, ob inventuri stanja žetonov ter ob zamenjavi in ukinitvi žetonov.

(1)S predhodnim pisnim obveščanjem nadzornega organa se zaradi sprememb, ki vplivajo na NIS, lahko opravi:

1.sprememba karakteristik IA, ki ne zahteva izdaje dovoljenja za uporabo igralne naprave, na podlagi zakona, ki ureja igre na srečo;

2.premestitev IA;

3.odstranitev IA.

(2)Predhodno obvestilo iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora biti nadzornemu organu predloženo najmanj osem dni, iz 3. točke prejšnjega odstavka pa najmanj en dan pred nameravanim posegom.

(3)Predhodno obvestilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati razloge za spremembo, datum in čas začetka del, predvidena datum in čas zaključka del, obračunski dan, s katerim bo IA ponovno vključen v uporabo in izpolnjen obrazec MF IGR NAP-IA, ki je skupaj z navodilom za izpolnjevanje Priloga 1 tega pravilnika in njegov sestavni del. V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena, mora obvestilo vsebovati nove karakteristike IA na obrazcu MF IGR NAP-IA iz Priloge 1 tega pravilnika. V primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena, mora obvestilo vsebovati tudi staro in novo pozicijo IA ter tloris igralnega prostora z novo postavitvijo. V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena mora obvestilo vsebovati tudi predvideni datum in čas odstranitve.

Brez obveščanja nadzornega organa se lahko opravi:

1.priklop in odklop IA z NIS zaradi servisnega posega, kot posledice okvare, ki ne spreminja iger in karakteristik IA;

2.poseg v IA zaradi odprave okvare ali napake, ki ne spreminja iger in karakteristik IA.

Vlogi za izdajo dovoljenja za uporabo igralne naprave, na podlagi zakona, ki ureja igre na srečo, mora koncesionar priložiti:

-       obrazec MF IGR NAP-IA iz Priloge 1 tega pravilnika v elektronski obliki s podatki o IA, ki so predmet vloge,

-       poročilo o preizkusu igralne naprave v elektronski obliki s pripadajočimi podatki v predpisani (npr. Excel) strukturi,

-       izjavo o ustreznosti vključitve IA v NIS,

-       dokazilo o lastništvu IA, ki se bo uporabljal v igralnem salonu,

-       navedbo datuma in časa izvedbe del.

(1)IA se po spremembah karakteristik IA, ki vplivajo na NIS in ki ne zahtevajo izdaje dovoljenja za uporabo igralne naprave, na podlagi zakona, ki ureja igre na srečo, pri premestitvah IA in pri spremembah za katere se izda dovoljenje za uporabo IA začne uporabljati z novim obračunskim dnevom.

(2)Pri spremembi na IA, pri kateri je prišlo do brisanja elektronskih števcev IA, mora koncesionar v mapo, ki jo na podlagi zakona, ki ureja igre na srečo, vodi za vsako igralno napravo, zabeležiti tudi datum in čas brisanja števcev, zadnje znano stanje elektronskih števcev obračunskega modela in števca GM pred brisanjem, ter stanje zabeleženih urnih števcev v NIS po opravljenem brisanju, ki izkazuje, da je brisanje pravilno zabeležil tudi NIS.

(1)Za zamenjavo in spremembo vrednosti žetonov mora koncesionar pridobiti dovoljenje nadzornega organa.

(2)Koncesionar mora vlogi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka predložiti izpis stanja žetonov.

(3)Pri zamenjavi žetonov pa mora poleg izpisa stanja žetonov iz prejšnjega odstavka priložiti tudi:

-       vzorec žetona in barvno sliko obeh strani žetona ter

-       račun in potrdilo o plačilu žetonov.

(1)Za vpeljavo, spremembo ali ukinitev poslovanja z žetoni, lističi, brezgotovinskega poslovanja mora koncesionar pridobiti dovoljenje nadzornega organa.

(2)Koncesionar mora vlogi za izdajo dovoljenja za poslovanje z lističi iz prejšnjega odstavka predložiti:

-       interne akte, ki se nanašajo na način poslovanja,

-       vzorce lističev.

(3)Koncesionar mora k vlogi za vpeljavo poslovanja z žetoni iz prvega odstavka predložiti:

-       interne akte, ki se nanašajo na način poslovanja,

-       izpis stanja žetonov,

-       vzorec žetona in barvno sliko obeh strani žetona ter

-       račun in potrdilo o plačilu žetonov.

(4)Koncesionar mora k vlogi za izdajo dovoljenja za brezgotovinsko poslovanje iz prvega odstavka predložiti:

-       interne akte, ki se nanašajo na brezgotovinsko poslovanje, vključno s pravili za brezgotovinsko poslovanje in upravljanje z RBP igralcev, s postopki odprtja in zaprtja RBP, izdaje in razveljavitve igralne kartice, blokade in deblokade uporabe igralne kartice ter razrešitve pritožb igralcev v povezavi z RBP;

-       vzorce igralnih kartic brezgotovinskega poslovanja;

-       začetno varnostno oceno iz trinajstega odstavka 50. člena tega pravilnika, iz katere je razvidno, da je sistem brezgotovinskega poslovanja vzpostavljen na zanesljiv in varen način tako, da so komunikacije brezgotovinskega poslovanja zanesljive in zaščitene, da so vsi pomembni podatki, ki se hranijo za namen brezgotovinskega poslovanja zaščiteni, da jih ni možno nepooblaščeno spreminjati, da se ob njihovi spremembi tvorijo ustrezne zaščitene revizijske sledi in da je vzpostavljen sistem pregledovanja teh sledi, ki zagotavlja odkrivanje vsake nepooblaščene spremembe, ter da so kritični podatki (npr. stanje RBP, zaščitne kode kartic, ipd.) shranjeni v ustrezno šifrirani obliki;

-       poročilo o preizkusu IA, ki izkazuje, da transakcija z RBP na IA in obratno poteka varno, točno in zanesljivo.

(1)Ob opravljeni spremembi lastnosti IA, ob premestitvi IA, njegovi odstranitvi, ali ob namestitvi novega IA, morajo biti obračunski model, register IA, kronologija registra IA in register progresiv usklajeni s spremembami takoj po opravljeni spremembi. Podatki v teh registrih morajo točno podati datum in čas prenehanja veljavnosti starih, ter začetka veljavnosti novih karakteristik, IA oziroma progresivnih sistemov.

(2)Pri spremembi podatkov in registrov iz prejšnjega odstavka:

1.sme imeti IA v obračunskem dnevu le en nabor veljavnih vrednosti;

2.je lahko v enem obračunskem dnevu za IA v veljavi le en obračunski model;

3.se spremembo registra pri premestitvah in pri spremenjenih karakteristikah iz 70. člena tega pravilnika lahko opravi že ob izločitvi IA, vendar najkasneje do povezave IA v NIS;

4.mora novo nameščeni IA dobiti novo enolično interno oznako v NIS iz četrte alineje 3. točke 48. člena tega pravilnika.

(3)Opravljene spremembe v registrih iz prvega odstavka tega člena ne smejo vplivati na pravilnost prikaza prejšnjih podatkov, zabeleženih v NIS.

(1)Prirejanje iger na IM, ki jih izvaja osebje koncesionarja, se spremlja z uporabo posebnih vhodno/izhodnih priročnih terminalov in opreme, nameščene na mizi, ki omogoča avtomatično spremljanje nekaterih dogodkov (npr. padle številke pri ruleti).

(2)Uporaba terminalov iz prejšnjega odstavka mora biti zaščitena z identifikacijo uporabnika.

(3)Posebne igre na srečo, pri katerih neposredno spremljanje procesa iger z NIS v praksi ni uveljavljeno (npr. craps, bingo, turnirsko prirejanje), se spremlja v okviru sistema za spremljanje iger na IM, in sicer dnevno z vnosom realizacije in evidentiranega skupnega zneska vplačil, izplačil in morebitnih napitnin za vsako posamezno igro ali izvedbo turnirja na delovnih postajah NIS.

(4)Igro na srečo na igralni napravi z več igralnimi mesti, pri kateri igrajo igralci drug proti drugemu, brez prisotnosti osebe, ki izvaja igro, se spremlja s povezavo te naprave v NIS, na način kot se to izvede za IA. Taka igralna naprava se zavede v ustrezen šifrant igralnih naprav v NIS, kamor se zavede tudi odstotek provizije koncesionarja, po igralnih mestih pa se zanjo v NIS spremljajo in beležijo dogodki, kot so vplačilo z bankovcem, vplačilo z lističem, izplačilo z lističem, sprejem in odstranitev igralne kartice, sprejem in odstranitev službene kartice, elektronski prenos kredita na RBP in z RBP, praznitev BA, ter urno in dnevno beležijo števci vplačil igralcev v igro, izplačil igralcem iz igre, provizije ter število odigranih iger, na način kot je to predpisano za IA.

(1)NIS mora vključevati register oziroma šifrant IM in drugih igralnih naprav, v katerem so vpisani naslednji podatki:

1.o napravi in igri:

-   inventarna številka,

-   naziv (po igri, ki se izvaja, npr. Ameriška ruleta),

-   kratki naziv (npr. AR),

-   proizvajalec (kolesa rulete),

-   leto proizvodnje (kolesa rulete),

-   številka oziroma oznaka (kolesa rulete),

-   odstotek provizije pri igrah, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu,

-   enolična interna oznaka naprave v NIS, ki je uporabljena v vseh zapisih, ki se nanašajo na to napravo;

2.o namestitvi naprave:

-   pozicijska oznaka (npr. AR1),

-   stanje (npr. 1 – v uporabi, 0 – izločena),

-   datum in čas od katerega dalje veljajo podatki,

-   datum in čas prenehanja veljavnosti za zapise, ki niso več veljavni oziroma za izločene igralne naprave, v primeru, ko NIS ne vodi ločene kronologije sprememb IM in drugih igralnih naprav.

(2)Za nazive druge in tretje alineje 1. točke in prve alineje 2. točke tega člena se uporabljajo izrazi določeni v navodilu za izpolnjevanje obrazca MF IGR NAP-IM, ki je skupaj z obrazcem Priloga 2 tega pravilnika in njegov sestavni del. Enolično interno oznako iz osme alinee 1. točke tega člena lahko nadomesti enolična pozicijska oznaka prve alinee 2. točke tega člena.

(3)V register IM iz prvega odstavka tega člena se smiselno zavedejo tudi podatki za druge posebne igre na srečo.

NIS mora na IM registrirati in beležiti naslednje dogodke:

1.prijavo in odjavo uporabnika – delavca na IM (datum, čas, IM, uporabnik);

2.odprtje IM (datum, čas, IM, znesek: otvoritveno stanje);

3.zaprtje IM (datum, čas, IM, znesek: končno stanje);

4.začasno zaprtje IM (datum, čas, IM, znesek: stanje ob zaprtju);

5.ponovno odprtje IM po začasnem zaprtju (datum, čas, IM, znesek: stanje ob odprtju);

6.dodatno dotacijo IM (identifikacija transakcije, datum, čas, IM, znesek);

7.odvod na blagajno (identifikacija transakcije, datum, čas, IM, znesek);

8.drop (identifikacija transakcije, datum, čas, IM, znesek);

9.provizijo pri igri, ki jo igrajo igralci drug proti drugemu (identifikacija transakcije, datum, čas, IM, znesek);

10.padlo številko na ruleti (datum, čas, IM, številka);

11.izplačilo progresivnega dobitka na IM (datum, čas, IM, ID progresive, znesek).

(1)Blagajniško poslovanje IM v NIS obsega najmanj ločevanje in vnos transakcij v točkah od 2. do 9. prejšnjega člena neposredno na IM in še naslednje transakcije na blagajni IM oziroma v števnici:

1.izdajo dodatne dotacije za posamezno IM (identifikacija transakcije, datum, čas, IM, znesek, blagajnik);

2.prejem odvoda s posamezne IM (identifikacija transakcije, datum, čas, IM, znesek, blagajnik);

3.popolnitev dotacije posamezne IM (identifikacija transakcije, datum, čas, IM, znesek, blagajnik);

4.rezultat štetja gotovine in vrednostnih žetonov na IM (identifikacija transakcije, datum, čas, IM, znesek, obračunski dan, vnašalec);

5.rezultat štetja napitnine na IM (identifikacija transakcije, datum, čas, IM, znesek, obračunski dan, vnašalec);

6.prodajo vrednostnih žetonov (identifikacija transakcije, datum, čas, znesek, obračunski dan, blagajnik);

7.odkup vrednostnih žetonov (identifikacija transakcije, datum, čas, znesek, obračunski dan, blagajnik).

(2)Transakciji pri 6. in 7. točki prejšnjega odstavka se na blagajni izvajata z igralci.

(1)V NIS se za posamezno IM ločeno vnašajo preštete vrednosti gotovine, vrednostnih žetonov in napitnine.

(2)NIS mora na osnovi vnesenih podatkov izdelati obračun realizacije in napitnine IM oziroma druge posebne igre na srečo. Prav tako mora NIS izdelati obračun IM tudi na osnovi sproti vnesenih podatkov dropa in provizije in ga primerjati z obračunom po rezultatih štetja.

(1)NIS mora vsebovati programe za izdelavo in prikaz dnevnih in mesečnih obračunov po posamezni IM oziroma posebni igri na srečo in za vse IM in posebne igre na srečo skupaj.

(2)Dnevni in mesečni obračuni morajo biti zaključeni najkasneje v 24 urah in dokončni v 72 urah po zaključku obračunskega dne oziroma obračunskega meseca.

NIS mora vsebovati podatke, potrebne za opis vsakega posameznega progresivnega sistema – register oziroma šifrant progresiv. Register progresiv vsebuje splošne podatke o progresivi (identifikacijo‑ID progresive, vrsto, oznako, nivoje, višino vplačila igralca za sodelovanje pri progresivni igri), podatke o začetnih vrednostih in o oblikovanju progresivne vrednosti dobitka na osnovi vplačil igralcev (odstotek, delitev, ipd.) za vsak posamezen nivo in datum in čas začetka ter prenehanja veljavnosti progresivnega sistema. Register progresiv za IM se vzpostavi smiselno na način, kot to velja za register progresivnih sistemov za IA iz 55. člena tega pravilnika.

(1)NIS mora imeti ob zaključku obračunskega dne v obliki absolutnega števca vplačil zabeležena vsa vplačila igralcev na IM za sodelovanje pri progresivni igri.

(2)Na osnovi registra progresive, vplačil igralcev iz prejšnjega odstavka in izplačil progresivnih dobitkov igralcem mora biti možno izračunati vrednost progresivnih dobitkov.

V NIS mora biti zabeležena vrednost skladov oziroma nivojev progresive ob zaključku obračunskega dne (datum, čas, ID progresive, znesek).

Ob padcu progresivnega dobitka mora zabeležka v NIS vsebovati datum, čas, oznako IM, ID progresive, oznako sklada, nivo in znesek dobitka. Če NIS sam ne zajame teh podatkov, jih je treba ob padcu progresivnega dobitka vnesti ročno.

(1)Vlogi za izdajo dovoljenja za uporabo igralne naprave, na podlagi zakona, ki ureja igre na srečo, mora koncesionar priložiti:

-       obrazec MF IGR NAP-IM iz Priloge 2 tega pravilnika v elektronski in papirni obliki, s podatki o IM, ki so predmet vloge;

-       poročilo o preizkusu igralne naprave v elektronski obliki s pripadajočimi podatki v predpisani (npr. Excel) strukturi,

-       navedbo datuma in časa izvedbe del, pri IM, vključenih v progresivne sisteme, pa še:

-       opis progresivnega sistema;

-       seznam progresivnih dobitkov, njihove začetne vrednosti in odstotke naraščanja oziroma deleže glede na vplačila;

-       pravila za priigranje posameznega progresivnega dobitka;

-       formulo za oblikovanje višine posameznega progresivnega dobitka iz zabeleženih vplačil za sodelovanje v progresivni igri.

(2)Vzpostavitev, sprememba in ukinitev iger in progresivnih sistemov na IM mora biti sproti zavedena v registru IM in v registru progresivnih sistemov iz 75. oziroma 80. člena tega pravilnika.

Za strežniški sistem iger (v nadaljnjem besedilu: SSI) se smiselno uporabijo določbe III. poglavja tega pravilnika.

Podatke, ki jih ni mogoče pridobiti od igralnega terminala SSI, lahko NIS pridobi neposredno od strežnika SSI. Za komunikacijo med NIS in strežnikom SSI velja vse, kar velja za komunikacijo med NIS in IA.

Register igralnih naprav SSI sestavljata register IA, ki vsebuje vse podatke o igralnih terminalih iz 48. člena tega pravilnika, razen podatkov, ki se nanašajo na kontrolne programe (igre) in nastavitve, ki so predmet prenosa s strežnika SSI sistema na igralni terminal SSI, in register iger in njihovih nastavitev, ki jih vsebuje strežnik SSI.

Igralna naprava za namen testiranja mora biti vključena v NIS.

(1)Koncesionar, ki prireja turnir na igralni napravi, mora zagotoviti, da ta naprava deluje v posebnem turnirskem načinu in da med izvajanjem turnirja ali zaradi izvedbe turnirja igralna naprava, na kateri prireja turnir, v NIS ne bo posredovala dogodkov, števcev in drugih podatkov, ki bi vplivali na obračun igralne naprave in njegovo preverjanje, ter sprejemala ali dajala izplačil. V turnirskem načinu sme igralna naprava v NIS pošiljati le informativna sporočila kot so npr. vklop, izklop, odpiranje in zapiranje vrat in napake. NIS mora zabeležiti začetek in konec turnirskega načina delovanja igralne naprave. Za igralne avtomate, ki podpirajo oziroma se na njih izvaja turnirski način, mora biti le-ta opredeljen kot nadgradnja v poročilu o preizkusu igralne naprave.

(2)Prirejanje posebnih iger na srečo na IM v turnirskem načinu se zavede v register iz igralnih naprav tega pravilnika. Realizacijo turnirskega načina prirejanja posebnih iger na srečo na IM se spremlja preko blagajniškega poslovanja z vnosom pristopnin oziroma nakupov turnirskih žetonov na blagajnah oziroma prodajnih mestih, z vnosom izplačanih dobitkov na blagajnah oziroma izplačilnih mestih, ter z vnosom provizije, kot je to opredeljeno v četrtem odstavku 74. člena tega pravilnika.

Za vrsto NIS, ki je v uporabi pri koncesionarju z dnem uveljavitve tega pravilnika, se določba iz drugega odstavka 9. člena tega pravilnika, začne uporabljati leto dni po uveljavitvi tega pravilnika.

Za vrsto in verzijo NIS, ki je v uporabi pri koncesionarju z dnem začetka uporabe tega pravilnika, se šteje, da izpolnjuje pogoj iz 37. člena tega pravilnika.

Šteje se, da izpolnjuje pogoj glede spremljanja in beleženja vrat MB iz prve in druge alinee 5. točke 51. člena tega pravilnika, IA, ki je bil v uporabi do uveljavitve tega pravilnika.

Za vrsto NIS, ki je v uporabi pri koncesionarju z dnem uveljavitve tega pravilnika, se določba 40. člena tega pravilnika, določbi glede vnosa dropa in provizije iz 76. člena, določbi glede prodaje in odkupa vrednostnih žetonov iz 77. člena in določba glede izdelave obračuna IM na osnovi sproti vnesenih podatkov dropa in napitnine iz drugega odstavka 78. člena tega pravilnika začnejo uporabljati z 31. majem 2013.

Za vrsto NIS, ki je v uporabi pri koncesionarju z dnem uveljavitve tega pravilnika, se določba glede blokiranja delovanja IA s strani vmesnika NIS iz drugega odstavka 50. člena tega pravilnika, začne uporabljati z 31. majem 2014.

Register igralnih naprav iz 48. člena, kronologijo registra IA iz 49. člena, register progresiv iz 55. člena, register IM iz 75. člena in register progresiv IM iz 80. člena, beleženje števcev in dogodkov iz 51. člena in beleženje podatkov iz drugega odstavka 57. člena, je pri NIS, ki so v uporabi pri koncesionarju z dnem uveljavitve tega pravilnika, treba uskladiti s tem pravilnikom v letu dni po začetku uporabe tega pravilnika.

Določba 58. člena tega pravilnika se za vrsto NIS, ki ne omogoča beleženja vsake odigrane igre na igralnem mestu elektronske rulete, začne uporabljati z 31. majem 2013.

Za vrsto NIS, ki je v uporabi pri koncesionarju z dnem uveljavitve tega pravilnika, se določbe drugega, tretjega, petega, šestega in sedmega odstavka 62. člena, začnejo uporabljati leto dni po uveljavitvi tega pravilnika.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav (Uradni list RS, št. 45/02 in 114/04).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Obrazec MF IGR NAP-IA in navodilo za izpolnjevanje obrazca Priloga 2: Obrazec MF IGR NAP-IM in navodilo za izpolnjevanje obrazca Priloga 3: Združljivost NIS z informacijskim sistemom nadzornega organa in standardni vmesnik NIS za povezavo z informacijskim sistemom nadzornega organa Priloga 4: Tehnično navodilo o enotni storitvi za posredovanje podatkov, obliki, načinu posredovanja in vrstah sporočil o prenosu posredovanih podatkov Finančni upravi Republike Slovenije