Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Rižane (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občin Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica in Mestne občine Koper, ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe.

(1)Vodovarstveno območje sestavljajo območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prejšnjega odstavka ter označena z belo barvo in oznako »0«. Določena so okoli zajetih izvirov in črpalnih vrtin ter so navedena na seznamu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Zajeti izviri so prikazani z znakom, ki je pravokotnik modre barve, in črpalne vrtine z znakom, ki je krog modre barve.

(3)Notranja območja so na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:

-       najožja območja z oranžno barvo in oznako »VVO I«,

-       ožja območja z rumeno barvo in oznako »VVO II« in

-       širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(1)Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz marca 2007, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(3)Parcele na vodovarstvenem območju se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.

(1)Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo s pitno vodo.

(2)Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

(1)Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.

(2)Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.

(1)Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označeni z oznako »–«.

(2)Na najožjih vodovarstvenih območjih je prepovedano odvajati komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno oziroma posredno v podzemne vode.

(3)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe in se lahko izda vodno soglasje, če se ne spremeni namembnost objekta oziroma če sprememba namembnosti objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.

(4)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.

(5)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(6)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(7)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(8)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

(1)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.

(2)Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.

(3)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.

(4)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki je bil sprejet v skladu s predpisi o urejanju prostora in za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(5)Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(6)Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(1)Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za prenosni plinovod izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov, ter standardom SIST EN 1594, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(2)Ne glede na oznako »pip« iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za glavne in regionalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge, če gradnja in izvedba gradbenih del sama po sebi ne dosega ali ne presega pragov, določenih po predpisih o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, in če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(3)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč za javne potrebe za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih za gradnjo avtoceste, hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge dovoljeno izvajanje gradbenih del, navedenih v tabeli 1.2 priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(2)Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju dovoljena gradnja železniške proge s pripadajočimi predori ter z njimi povezanimi ureditvami in napravami, če je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje 2. tira železniške proge na odseku Divača–Koper v prostor, in se izda vodno soglasje, če je iz analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je to tveganje zaradi gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter če so upoštevani naslednji posebni pogoji:

-       predori morajo biti vodotesni. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje onesnaževal iz predorov v podzemno vodo;

-       v času gradnje in obratovanja mora biti zagotovljena čim večja ohranitev obstoječega naravnega režima toka podzemne vode. Podzemne vode iz kraškega vodonosnika se ne smejo preusmerjati iz enega v drug vodonosnik;

-       predori skozi kraški vodonosnik ne smejo biti drenirani, razen na tistih odsekih, na katerih je prepustnost kraške kamnine slaba. Vodo iz dreniranih odsekov predorov je treba s ponikanjem vračati v isti vodonosnik, kjer je to mogoče, ali jo zajeti tako, da njena kakovost ni spremenjena in je mogoča njena nadaljnja uporaba, pri čemer ima javna oskrba s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene. Odpadne vode se ne smejo mešati z zajetimi izviri ali zalednimi vodami;

-       kjer predori sekajo kraške kanale, po katerih se stalno ali občasno pretaka voda, je treba zagotoviti obvode, ki ohranjajo enak presek za pretok vode in preprečujejo preusmeritev njenega pretoka;

-       izkopi predorov morajo potekati od spodaj navzgor;

-       za izvedbo tesnilnih sistemov (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) se uporablja beton z nealkalnimi pospeševalci vezanja. Pri gradnji se za beton lahko uporabljajo le tisti dodatki, ki ne vsebujejo škodljivih snovi za tla, vodno okolje in zdravje ljudi;

-       pri gradnji ne sme biti izgub cementnega mleka ali injekcijske mase;

-       dostopne poti do gradbišč oziroma vzdrževalne in intervencijske poti morajo biti asfaltirane, zagotovljeno mora biti nadzorovano odvodnjavanje odpadnih voda. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje odpadnih voda v podzemno vodo;

-       med gradnjo je treba vse odpadne vode iz predorov zajeti in odvesti zunaj vodovarstvenega območja. Za preprečevanje izgube odpadnih voda v vodonosnik morajo biti odvodni jarki utrjeni in zatesnjeni;

-       med gradnjo je na območju gradbišča parkiranje, vzdrževanje naprav in opreme ter pretakanje goriva na neutrjenih površinah ali na utrjenih površinah, ki nimajo zagotovljenega zbiranja in odvajanja odpadnih voda, prepovedano;

-       uporaba gradbenih odpadkov za zapolnjevanje vrtač in kavern je prepovedana;

-       med gradnjo in obratovanjem je treba zagotoviti monitoring kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda;

-       med obratovanjem predorov morajo biti odpadne vode zajete v vodotesnih sistemih in odvedene zunaj vodovarstvenega območja. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje odpadnih voda v podzemno vodo;

-       med gradnjo in obratovanjem predorov je treba o morebitni nesreči, vdoru vode ali mulja in kakršnem koli izlitju nemudoma obvestiti upravljavca vodnih virov Rižane;

-       poročilo o analizi tveganja in vsi zaščitni ukrepi, predvideni v njej, morajo biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo del;

-       z analizo tveganja in zaščitnimi ukrepi mora biti seznanjen upravljavec vodnih virov Rižane in mora podati mnenje v postopku pridobivanja vodnega soglasja.

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje - Kozina gradnja stanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporedno številko 1 dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo stavb, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.

(2)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje - Kozina gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19 dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.

(3)Gradnja objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Hrpelje - Kozina in programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Hrpelje - Kozina in investitorjem.

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje - Kozina v naseljih Hrpelje, Kozina, Bač pri Materiji, Obrov in Gradišče pri Materiji gradnja nestanovanjskih stavb pod zaporedno številko 8 in 9 iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(2)Na ožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Hrpelje - Kozina se za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin naselij z možnostjo minimalne razširitve zazidalnih območij zaradi ohranitve obstoječega števila prebivalstva, če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3)Gradnja objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Hrpelje - Kozina in programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Hrpelje - Kozina in investitorjem.

(4)Ne glede na določbe 6. člena te uredbe se na ožjem vodovarstvenem območju na območju občine Hrpelje - Kozina lahko izda vodno soglasje za širitev pokopališča v naseljih Brezovica, Gradišče pri Materiji in Slivje.

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ilirska Bistrica v naseljih Male Loče, Gabrk, Huje, Pregarje, Hrušica in Rjavče gradnja nestanovanjskih stavb pod zaporedno številko 9 iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(2)Na ožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Ilirska Bistrica se za gradnjo nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin naselij z možnostjo minimalne razširitve zazidalnih območij zaradi ohranitve obstoječega števila prebivalstva, če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3)Gradnja objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Ilirska Bistrica in programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Ilirska Bistrica in investitorjem.

(4)Ne glede na določbe 6. člena te uredbe se na ožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ilirska Bistrica lahko izda vodno soglasje za širitev pokopališča v Hrušici na parcelah št. 2527/1, 2526/1 in *1 k.o. Hrušica in v Pregarjah na parceli št. 2216/2 k.o. Pregarje.

(1)Ne glede na določbe tretjega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Rižane rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih stavb pod zaporedno številko 1 iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe dovoljena in se vodno soglasje lahko izda, če je pred začetkom rekonstrukcije stavb zagotovljen priključek na javno kanalizacijsko omrežje in omogočen dostop po javni cesti, pri kateri so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.

(2)Vse površine, namenjene parkiranju ali ustavljanju vozil na najožjem vodovarstvenem območju, morajo biti izvedene tako, da se padavinska voda s teh površin, očiščena v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.

(3)Dostop z motornimi vozili na najožjem vodovarstvenem območju po cesti do naselja Zanigrad je dovoljen samo za lastnike zemljišč na območju naselja.

(4)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju Mestne občine Koper dovoljena gradnja in izvedba gradbenih del in se lahko izda vodno soglasje samo za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100350914, če so hkrati zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom za:

-       rekonstrukcijo obstoječega hleva za prašiče za potrebe spremembe reje vrst živali v rejo konj na globokem nastilju ter za potrebe skladišča za krmo in za spravilo kmetijske mehanizacije na parceli št. 1407/3 k.o. Hrastovlje in rekonstrukcijo obstoječe stavbe na parceli št. 1407/3 k.o. Hrastovlje za potrebe reje konj na globokem nastilju, pri čemer na najožjem vodovarstvenem območju skupna obremenitev ne sme presegati 30 glav velike živine;

-       rekonstrukcijo oziroma gradnjo gnojne jame in gnojišča na parceli št. 1407/3 k.o. Hrastovlje, ki mora biti izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju, in predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

-       (črtana);

-       rekonstrukcijo obstoječega objekta na parceli št. 1398 k.o. Hrastovlje za potrebe spremembe namembnosti objekta iz sobe za delavce in delavnice v stavbo za nastanitev največ 20 gostov v okviru turistične kmetije z možnostjo razširitve gabaritov objekta;

-       jahališče in park avtohtonih živali na parceli št. 1407/1 k.o. Hrastovlje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda;

-       ukinitev obstoječe greznice in priključitev na obstoječo javno kanalizacijsko omrežje Dol–Hrastovlje–Žgani;

-       površino, namenjeno parkiranju, na parceli št. 1407/3 k.o. Hrastovlje, ki mora biti utrjena in izvedena tako, da se padavinska odpadna voda čim bolj počasi preceja v tla posredno skozi zaščitno vrhnjo plast. Preprečeno mora biti vsakršno zbiranje in koncentriranje padavinske odpadne vode v ceveh, jarkih, kanalih ali lužah. Pri morebitnem incidentnem razlitju onesnaževal mora biti zagotovljeno njihovo zadrževanje v zaščitni vrhnji plasti ter pravočasno ukrepanje z izkopom in odvozom onesnažene zemljine, preden bi onesnaževalo prodrlo v vodonosnik;

-       rekonstrukcijo obstoječega stanovanjskega objekta z možnostjo razširitve gabaritov na parceli št. 1398 k.o. Hrastovlje.

(5)Na kmetiji iz prejšnjega odstavka se mora odstraniti obstoječo greznico. Do priključitve na javno kanalizacijo se mora zagotoviti zbiranje komunalne odpadne vode v nepretočni greznici v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, in v skladu z naslednjimi zahtevami:

-       nepretočna greznica mora biti zaščitena pred mehanskimi poškodbami;

-       površina pretakališča mora biti izvedena tako, da je pri praznjenju greznice preprečeno odtekanje komunalne odpadne vode v okolje ali pronicanje v tla;

-       nepretočna greznica, vkopana v tla, mora biti izvedena: a)      z dvojnim plaščem in opremljena z napravo, ki na ustreznem kontrolnem mestu zvočno ali svetlobno opozori na netesnost greznice ali na iztekanje komunalne odpadne vode, ali b)      z enojnim plaščem, nameščenim v grajeni in z vseh strani zaprti objekt, katerega dno in stene so neprepustni za komunalno odpadno vodo in ki ima takšno prostornino, da se v njem ob morebitnem iztekanju zadrži vsa komunalna odpadna voda;

-       nepretočna greznica na terenu mora biti izvedena in opremljena tako, da je vsak trenutek mogoče ugotoviti iztekanje komunalne odpadne vode. Imeti mora zadrževalni sistem za prestrezanje in zadržanje iztekajoče se komunalne odpadne vode, ki ne sme odtekati v okolje ali pronicati v tla,

-       lastnik nepretočne greznice mora zagotoviti praznjenje in prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice z uporabo storitev javne službe na območju, kjer se ta voda odvaja v nepretočno greznico.

(6)Ne glede na določbo sedmega odstavka 16. člena te uredbe je paša konj na kmetijskih zemljiščih, ki so v lasti ali zakupu kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100350914 na najožjem vodovarstvenem območju za zajetja Rižane na parcelah št. 1386, 1406/1, 1406/2, 1404/1, 1404/2, 1404/3, 1405, 1403, 1402, 1401, 1400, 1399, 1398-del, 1407/1-del, 1407/3-del in 1332/7 k.o. Hrastovlje, na parcelah št. 421/1, 451/1, 451/2, 454/1, 454/2, 452/1, 452/2, 452/3, 452/4, 452/5, 452/6 in 452/7 k.o. Loka in na parcelah št. 3576, 3577in 3578 k.o. Podpeč dovoljena, če so pašniki vzdrževani na način, da so v času paše prekriti s strnjeno zeleno rastlinsko odejo, in če se na teh površinah pasejo samo konji iz reje v objektih iz prve alinee prejšnjega odstavka tega člena.

(7)V času izvajanja rekonstrukcij in gradenj stanovanjskih, nestanovanjskih stavb, prometne infrastrukture ter vodovodnega in komunalnega sistema iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena morajo biti zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(1)Ne glede na določbe 6. člena te uredbe se na ožjem vodovarstvenem območju na območju Mestne občine Koper lahko izda vodno soglasje za širitev pokopališč v Kubedu na parcelah št. 1476/1 in 1476/2, k.o. Kubed, v Podpeči na parcelah št. 3124/1, 3124/2, 1125, 3122, 2826, 2827/1 in 3256, k.o. Podpeč, v Zazidu na parcelah št. 953/2, 953/4 in 953/5, k.o. Zazid, v Dolu na parcelah št. 1812, 1813/2, 1814 in 1815, k.o. Hrastovlje, v Hrastovljah na parceli št. 543/1 k.o. Hrastovlje, v Smokvici na parcelah št. 4589, 4590/1, 4590/2, 4591, k.o. Movraž in v Sočergi na parcelah št. 1757/1, 1757/2, 1749 in 1256, k.o. Sočerga.

(2)Na ožjih vodovarstvenih območjih na območju Mestne občine Koper se v naseljih za gradnjo nestanovanjskih stavb, dovoljenih v tabeli 1.1 priloge 3 te uredbe, lahko izda vodno soglasje, če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe, in če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(1)Na notranjih območjih je prepovedano gnojenje zemljišč na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »–«.

(2)Na notranjih območjih je prepovedano ravnanje z gozdom na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »–«.

(3)Na notranjih območjih je prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na način, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označen z oznako »–«.

(4)Na najožjih vodovarstvenih območjih je paša živine dovoljena, če gre za pašo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov.

(5)Na najožjih vodovarstvenih območjih je dovoljeno namakanje kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov, in če je za rabo vode pridobljena vodna pravica.

(6)Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijske obdelovalne površine vse leto pokrite z rastlinjem.

(7)Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena paša živine na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Rižane ni dovoljena.

(8)Na ožjih in širših vodovarstvenih območjih sta paša živine in reja živali na prostem dovoljeni, če so mejne vrednosti vnosa gnojil usklajene s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(9)Prepovedi iz tega člena se uporabljajo, če s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov ter fitofarmacevtska sredstva, ni določen strožji režim.

Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano gnojenje brez gnojilnega načrta. Gnojilni načrt mora biti izdelan v pisni obliki in biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora vsaj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega oziroma organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino ter okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečen vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

Ne glede na določbe tretjega odstavka prejšnjega člena je na ožjih in širšem vodovarstvenem območju dovoljena uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki se glede na razvrstitev v skupino nevarnosti, embalaže in načina uporabe smejo prodajati tudi v cvetličarnah in prodajalnah z neživilskim blagom ali v posebnem delu prodajaln z živili.

(1)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, mora najpozneje do 31. avgusta 2009 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je zgrajena, sicer pa se mora na novo zgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.

(2)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora najpozneje do 31. avgusta 2010 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, mora najpozneje v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.

(2)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Če gre za gradnjo na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in je ta zahtevana v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, se vodno soglasje lahko izda, vendar najpozneje do izteka rokov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, če je do izgradnje javne kanalizacije zagotovljeno zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih gradnja lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe dovoljena, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih, in se zanjo lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(1)Direkcija Republike Slovenije za ceste mora na notranjih vodovarstvenih območjih zagotoviti rekonstrukcijo državnih cest v skladu s kriteriji in v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(2)Promet vozil, ki prevažajo nevarne snovi po državnih in lokalnih cestah in železnici čez notranja vodovarstvena območja, je dovoljen samo v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

(1)Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količine in kakovosti vode, izvajanje meritev in odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količine in kakovosti vode.

(2)Ukinitev oziroma odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa od njiju pooblaščeni izvajalec.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:

1.s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu ter s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na kmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,

2.z gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del ter prepovedjo gradnje enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogoje za gradnjo teh objektov, opravljajo gradbeni inšpektorji,

3.s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na nekmetijskih zemljiščih in prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na nekmetijskih zemljiščih ter z drugimi določbami te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in

4.s prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

(1)Z globo od 4.000 do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1.rabi vodo v nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena te uredbe,

2.gradi objekt, katerega gradnja je v nasprotju s prepovedmi iz 5. in 6. člena te uredbe, ali gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12.,13., 14., 15., 20. in 21. člena te uredbe,

3.ravna v nasprotju s šestim odstavkom 14. člena te uredbe,

4.ravna v nasprotju s 16. členom te uredbe,

5.gnoji v nasprotju s 16.a členom te uredbe,

6.ne zagotovi za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja industrijske odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz 18. člena te uredbe,

7.ne zagotovi za stanovanjsko in nestanovanjsko stavbo odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz 19. člena te uredbe,

8.ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode ter za izvajanje meritev in odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 22.a člena te uredbe in

9.ne zagotovi zahtev v rokih iz 31. člena te uredbe.

(2)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4)Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katera je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:

-       pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,

-       izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda v postopku za pridobitev vodnega soglasja,

-       izdano vodno soglasje ali

-       sprejet lokacijski načrt v skladu s predpisi o urejanju prostora in na njegovi podlagi izdana gradbena dovoljenja.

Gnojilni načrti, pripravljeni v času pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo do konca obdobja, za katerega so bili pripravljeni.

(1)Upravljavci vodovodnih omrežij na vodovarstvenem območju morajo izdelati načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje do 31. decembra 2009.

(2)Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje do 31. decembra 2010.

Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov najpozneje do 31. decembra 2009.

Prepoved združevanja parcel iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe ne velja za postopke, začete pred uveljavitvijo te uredbe.

(1)Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo zagotoviti ravnanje v skladu s prepovedmi, navedenimi pod zaporednimi številkami 1, 2, 3 in 5 iz poglavja »I GNOJENJE« tabele 1.4 priloge 3 te uredbe, ter zagotoviti izvajanje določb četrtega in petega odstavka 16. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2012.

(2)Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju morajo zagotoviti izvajanje določb tretjega in sedmega odstavka 16. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2009.

(3)Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč na ožjem vodovarstvenem območju morajo zagotoviti izvajanje določb tretjega odstavka 16. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2009.

(1)Lastnik kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100350914 mora zagotoviti izvajanje druge in šeste alinee četrtega odstavka in petega odstavka 14. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2015.

(2)Mestna občina Koper zagotovi omejitev uporabe ceste na najožjem vodovarstvenem območju do naselja Zanigrad najpozneje do 31. decembra 2008.

Mestna občina Koper, občine Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola in Piran ter Ministrstvo za okolje in prostor do 31. decembra 2009 pripravijo program aktivnosti zagotavljanja enakovrednih pogojev za bivanje na notranjih vodovarstvenih območjih.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Publikacijska karta vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnikov Rižane Priloga 2: Seznam zemljiških parcel na vodovarstvenem območju Priloga 3: Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo Priloga 4: Območja zajetij