14. člen

(1)Upravljavec naprave mora pred začetkom kakršne koli dejavnosti, ki vključuje kopičenje ali odlaganje rudarskih odpadkov na območju naprave, ministrstvu predložiti finančno garancijo v obliki finančnega pologa, vključno z vzajemno zajamčenimi finančnimi sredstvi, ki so jih zbrale gospodarske družbe, ali enakovredno finančno jamstvo, ki je ministrstvu v zadostni višini in takoj na voljo za:

1.izpolnitev vseh obveznosti, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ukrepe po zaprtju;

2.izvedbo sanacije zemljišča, na katerega neposredno vpliva naprava v skladu z opisom teh del v načrtu za ravnanje z odpadki in v obsegu, ki je zahtevan z okoljevarstvenim dovoljenjem iz 7. člena te uredbe.

(2)Ministrstvo izračuna višino finančne garancije iz prejšnjega odstavka na podlagi:

1.ocene verjetnih vplivov naprave na okolje, pri čemer se upoštevajo predvsem kategorija naprave, značilnosti rudarskih odpadkov in nadaljnja raba saniranega zemljišča;

2.ocene obsega izvedbe sanacijskih del po zaprtju naprave na zemljiščih na kraju ravnanja z rudarskimi odpadki in zemljiščih v okolici, na katere ima naprava vpliv. Oceno obsega in izvedbe sanacijskih del izdela neodvisna, za izdelavo take ocene usposobljena tretja oseba, ki jo izbere ministrstvo, stroške za izdelavo te ocene pa krije upravljavec naprave.

(3)Višino finančne garancije ministrstvo periodično prilagaja v skladu z novimi zahtevami glede obsega potrebnih sanacijskih del, ki jih je treba izvesti na zemljiščih, na katere vpliva naprava v skladu z načrtom za ravnanje z odpadki iz 5. člena te uredbe in zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja iz 7. člena te uredbe.

(4)Če ministrstvo v skladu s četrtim odstavkom 12. člena te uredbe odloči o zaprtju naprave, upravljavca naprave s pisno izjavo razreši zagotavljanja finančne garancije iz prvega odstavka tega člena za vse obveznosti iz obratovanja naprave, razen za obveznosti v fazi po zaprtju naprave iz šestega odstavka 12. člena te uredbe.