Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-I)

V Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 15/08 – ZPacP) se 18. člen spremeni tako, da se glasi: Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko na predlog visokošolskega zavoda s področja zdravstva oziroma farmacije, glede na matičnost področja, bolnišnici oziroma njenemu oddelku ali oddelku visokošolskega zavoda podeli naziv klinika, klinični inštitut ali klinični oddelek, če ta izpolnjuje pedagoške, raziskovalne, strokovne, kadrovske in druge pogoje, ki jih predpiše minister, pristojen za zdravje. Visokošolski zavod s področja zdravstva oziroma farmacije, glede na matičnost področja, lahko predlaga za naziv klinika oziroma klinični inštitut za posamezno medicinsko stroko po eno bolnišnico oziroma njen oddelek ali oddelek visokošolskega zavoda. Če bolnišnica, oddelek bolnišnice ali oddelek visokošolskega zavoda izvaja samo ožji del stroke, lahko visokošolski zavod s področja zdravstva oziroma farmacije, glede na matičnost področja, tako bolnišnico, oddelek bolnišnice ali oddelek visokošolskega zavoda predlaga za naziv klinični oddelek za to področje. Za pridobitev naziva klinični oddelek veljajo enaki pogoji kot za pridobitev naziva klinika iz prvega odstavka tega člena. Klinični oddelek je kot oddelek, ki pokriva ožji del stroke, pri delitvi dela zavezan odločitvam klinike kot nosilki posamezne medicinske stroke. Če bolnišnica oziroma njen oddelek ali oddelek visokošolskega zavoda ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz prvega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za zdravje, odvzame naziv.".

24.a člen se spremeni tako, da se glasi: Zdravstveni delavec, državljan države članice Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: država sedeža), ki opravlja zdravstvene storitve in svoj poklic v skladu s predpisi države sedeža (v nadaljnjem besedilu: ponudnik storitev), lahko v Republiki Sloveniji opravlja zdravstvene storitve občasno ali priložnostno v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L št. 255 z dne 30. 9. 2005, str. 22), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2006/100/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prostega gibanja oseb zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 141), če le-te niso v nasprotju s predpisi Republike Slovenije. Občasna oziroma priložnostna narava opravljanja zdravstvenih storitev iz prejšnjega odstavka se oceni za vsak primer posebej glede na trajanje, pogostost, rednost in stalnost opravljanja zdravstvenih storitev. Pred prvim opravljanjem občasnih oziroma priložnostnih zdravstvenih storitev mora ponudnik storitev to prijaviti ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Prijava, ki jo lahko ponudnik storitev odda na pisni ali elektronski način, mora vsebovati: – potrdilo o državljanstvu; – potrdilo, da ponudnik storitev lahko v skladu s predpisi države sedeža opravlja svoj poklic in zdravstvene storitve ter da mu v trenutku izdaje potrdila ni prepovedano niti začasno izvajanje teh zdravstvenih storitev; – dokazila o poklicnih kvalifikacijah. Pisna prijava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi podatke o zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo. Prijavo je treba podaljšati ob prvem občasnem opravljanju zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu, če je ponudnik storitev že opravljal te storitve v Republiki Sloveniji. Po prejemu popolne prijave ministrstvo, pristojno za zdravje, ponudnika storitev začasno vpiše v register ali popolno prijavo pošlje zbornici ali združenju, ki ima javno pooblastilo za vodenje registra, ki ponudnika storitev začasno vpiše v register. Ponudnik storitev za svoje delo prevzema etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost po predpisih, ki veljajo v Republiki Sloveniji za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Po opravljenih zdravstvenih storitvah ministrstvo, pristojno za zdravje, ali zbornica oziroma strokovno združenje iz šestega odstavka tega člena ponudnika storitev izbriše iz registra.".

Za 24.a členom se dodajo 24.b, 24.c in 24.č členi, ki se glasijo: Ne glede na prejšnji člen se pred prvim opravljanjem storitev preveri poklicna kvalifikacija ponudnika storitev, če opravlja poklic, ki vpliva na javno zdravje ali varnost, in za katerega ne velja avtomatično priznavanje, skladno s predpisi, ki urejajo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij. Minister, pristojen za zdravje, določi poklice, za katere se bo pred prvim opravljanjem storitev preverjala poklicna kvalifikacija ponudnika storitev.

Zdravstvene storitve iz 24.a člena tega zakona se opravljajo z nazivom poklica države sedeža ponudnika storitev. Naziv poklica se navaja v jeziku države sedeža, tako da ni mogoča zamenjava z nazivom poklica Republike Slovenije. Če ima ponudnik storitev poklicno kvalifikacijo, ki se lahko v Republiki Sloveniji avtomatično prizna na podlagi predpisov o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ponudnik storitev opravlja zdravstvene storitve iz 24.a člena tega zakona z nazivom poklica, ki se uporablja v Republiki Sloveniji.

Kadar se storitve opravljajo na podlagi naziva poklica države sedeža, lahko ministrstvo, pristojno za zdravje, zahteva, da ponudnik zdravstvenih storitev prejemniku storitev sporoči naslednje podatke: – če je ponudnik storitev vpisan v poslovni register ali podoben javni register, register, v katerem je vpisan, njegovo številko registracije ali ustrezen način ugotavljanja identitete v registru; – če je dejavnost treba odobriti v državi sedeža, ime in naslov pristojnega organa; – naziv in naslov poklicnega združenja ali podobnega organa, v katerem je registriran ponudnik storitve; – naziv poklica, oziroma kadar tak naziv ne obstaja, poklicne kvalifikacije ponudnika storitev in državo sedeža, ki jih je podelila; – če izvajalec storitev opravlja dejavnost, za katero se zaračunava davek na dodano vrednost, identifikacijsko številko za davek na dodano vrednost v skladu s predpisi, ki urejajo obdavčitev blaga in storitev z davkom na dodano vrednost; – podrobne podatke o kakršnem koli zavarovalnem kritju ali drugih načinih osebnega ali kolektivnega zavarovanja v zvezi s poklicno odgovornostjo.".

Besedilo 88. člena se spremeni tako, da se glasi: "Z globo od 400 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja zdravstveno dejavnost brez dovoljenja (3. člen).".

Besedilo 89. člena se spremeni tako, da se glasi: "Z globo od 400 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod, če: 1. ne zagotovi nujne medicinske pomoči (prvi odstavek 6. člena); 2. za opravljanje občasnih oziroma priložnostnih zdravstvenih storitev sklene pogodbo s ponudnikom storitev, ki ni vložil oziroma podaljšal pisne prijave (24.a člen); 3. razširi oziroma spremeni dejavnost ali preneha delo brez soglasja pristojnega organa (25. člen); 4. ne izpolnjuje pogojev iz 26. člena tega zakona; 5. ne omogoči praktičnega pouka učencev in študentov (33. člen); 6. izvaja pripravništvo, sekundariat ali specializacijo in ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi odstavek 34. člena); 7. ne sprejme na usposabljanje pripravnika, sekundarija ali specializanta (drugi odstavek 34. člena); 8. krši dolžnost varovanja poklicne skrivnosti (51. člen); 9. dopusti, da so zdravstveni delavci zapustili delovno mesto brez nadomestitve in je to povzročilo nevarnost za življenje in zdravje ljudi (52. člen); 10. odredi delo prek polnega delovnega časa v nasprotju z 52.b členom; 11. ne vodi posebne evidence o izvajanju dela prek polnega delovnega časa iz četrtega odstavka 52.b člena tega zakona; 12. ne zagotovi minimalnega dnevnega in tedenskega počitka oziroma ne zagotovi enakovrednega nadomestnega počitka (prvi in drugi odstavek 52.c člena); 13. zdravstvenemu delavcu naloži delo, za katero ni usposobljen oziroma nima ustrezne opreme (55. člen); 14. brez soglasja pristojnega upravnega organa preskuša nepreverjene metode preprečevanja, odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije ter zdravila (57. člen); 15. ne opravi predpisane obdukcije (61. člen); 16. zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem omejuje pravice do strokovnega izpopolnjevanja (70. člen); 17. onemogoča ali ovira nadzor (76. člen); 18. pravočasno ne uresniči predpisanih ukrepov, ki jih zahteva nadzor (79. in 81. člen). Z globo od 40 do 1.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba zdravstvenega zavoda, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 400 do 40.000 eurov se kaznuje zasebni zdravstveni delavec, ki stori prekršek iz 1., 2., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 18. točke prvega odstavka tega člena.".

Za 89. členom se doda 89.a člen, ki se glasi: Z globo od 100 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek ponudnik storitev, ki: 1. pred prvim opravljanjem občasnih oziroma priložnostnih zdravstvenih storitev ne vloži pisne prijave (tretji odstavek 24.a člena tega zakona) ali prijave ne podaljša (peti odstavek 24.a člena tega zakona); 2. prejemniku storitev ne sporoča podatkov iz 24.č člena tega zakona.".

Prijave za vpis v register iz 24.a člena zakona, ki so jih vložili ponudniki storitev pred uveljavitvijo tega zakona, se rešujejo po predpisih, ki so veljali na dan vložitve.

Minister, pristojen za zdravje, uskladi predpis iz prvega odstavka 18. člena in izda predpis iz 24.b člena zakona v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 501-01/91-1/79 Ljubljana, dne 26. februarja 2008 EPA 1822-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.