3. člen

Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za spomenike velja varstveni režim, ki določa: – varovanje kulturnih, tehniških, umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, – podrejanje vsake rabe varovanih enot dediščine in vseh posegov vanje ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti, – omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih delov ter tolikšno dostopnost javnosti, ki ne ogroža varovanja spomenika, – postavljanje trajnih ali začasnih objektov na območju spomenika je dovoljeno samo s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, – vsi vzdrževalni posegi v spomenike, njihove dele, naprave in stroje so dovoljeni le s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za vplivno območje spomenikov velja varstveni režim, ki določa: – sleherna raba prostora in posegi vanj se podrejajo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti posameznih spomenikov in spomeniških celot v skladu s prostorskimi akti, – gradnja novih objektov je mogoča le z izpolnitvijo kulturnovarstvenih pogojev in s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, – gradi se lahko le na manj izpostavljenih legah, kadar to ne vpliva na javne vedute Idrije in njenih spomenikov, v skladu s prostorskimi akti, – na posamičnih lokacijah vplivnega območja lahko urbani prostor dopolnijo stavbe, ki smiselno nadaljujejo tradicijo idrijske rudarske hiše ter pri tem upoštevajo naslanjanje na pobočje in umestitev v pomembne javne vedute naselja, ki so predvsem: grad, cerkev sv. Antona, jašek Frančiške, Jožefov jašek in jašek Insaghi, v skladu s prostorskimi akti, – višinski gabariti za novogradnje in rekonstrukcije so omejeni na etažne višine, ki ne presegajo vkopane kleti, pritličja v celoti ali delno na terenu in nadstropja ter mansarde brez kolenčnega zidu, – prenova in nadomestitev stavb je mogoča le znotraj obstoječih višinskih gabaritov, – pri sanaciji zunanje podobe stavb je treba čimbolj poenotiti strešno krajino mesta. Strehe eno- in dvostanovanjskih stavb se izdelajo v naklonu od 40–50 stopinj in z opečno kritino (bobrovec, zareznik). Pri poslovnih, večstanovanjskih in industrijskih objektih so poleg tega dopustne ravne strehe v barvah med opečno rdečo prek sive do črne, vendar praviloma ne smejo biti v pločevinasti izvedbi, – znotraj mesta morajo biti vzpostavljena kakovostna in količinska razmerja med pozidanimi in zelenimi površinami v skladu s prostorskimi akti, v katerih se opredelijo tudi površine zunaj naselja, ki vsebinsko dopolnjujejo zgodovinsko sosledje rasti mesta, zasnovanega na odkritju in delovanju rudnika živega srebra, – ohranja se čim več zgodovinskih lastnosti objektov in prostorov, ki dopolnjujejo pripoved o zgodovinskem razvoju naravoslovne in tehnične kulture v mestu.«.