6. člen

Ta sklep in priloga začneta veljati 26. oktobra 1978. C(78)171(konč.) TEŽAVE 1. Svetovna jeklarska industrija doživlja resne ciklične in strukturne težave. So zelo razširjene, zanje pa so značilni: – stalni presežek zmogljivosti, – izjemno majhno povpraševanje, – neupravičeno nizke cene na svetovnih trgih, – vidne spremembe tradicionalnih trgovinskih vzorcev, – večje premestitve dela, pogosto na območjih, na katerih je že visoka brezposelnost, – slabi finančni rezultati proizvajalcev, ki zavirajo potrebne naložbe v posodobitev in racionalizacijo proizvodnje, – vse večje vladno poseganje v ponudbo jekla in povpraševanje po njem, zlasti v zunanji trgovini. 2. Jeklo v praktično vseh večjih državah proizvajalkah zaseda osrednje mesto v domačem gospodarstvu. Na številnih večjih območjih imajo strukturne težave v jeklarski industriji ter s tem mogoče družbene in gospodarske posledice zaradi nujnega strukturnega prilagajanja veliko razsežnost. 3. Postalo je jasno, da so dogajanja v jeklarski industriji posameznih držav medsebojno povezana ter da lahko enostransko delovanje in politika še poslabšata položaj drugih. Hkratne ciklične težave v številnih državah še povečujejo težave vsake posamezne države. Velja prepričanje, da se ciklične težave lahko ponavljajo. CILJI 4. Glede na te težave morajo vlade tesno sodelovati, da: – zagotavljajo, da bo trgovina z jeklom ostala čim bolj neomejena in neizkrivljena. Omejevanja ne bi smelo biti, vendar kadar je potrebno, bi moralo biti ozko usmerjeno in časovno omejeno ter skladno s pravili GATT(3); – spodbujajo zmanjševanje ovir v trgovini; – omogočajo vladam, da se takoj lotijo reševanja kriznih razmer v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi trgovinskimi partnerji in po dogovorjenih načelih; – olajšajo potrebno strukturno prilagajanje, ki bo zmanjšalo pritiske za uvedbo trgovinskih ukrepov in spodbudilo racionalno razporeditev proizvodnih virov za dosego popolnoma konkurenčnih podjetij; – zagotavljajo, da so ukrepi za jeklarsko industrijo čim skladnejši s splošno gospodarsko politiko in da upoštevajo mogoče posledice za sorodno industrijo, vključno z industrijo porabnikov jekla; – ne spodbujajo gospodarsko neupravičenih naložb, priznavajo pa upravičene razvojne potrebe; – olajšajo večstransko sodelovanje in hkrati ohranjajo potrebno konkurenčnost ter da težave predvidijo in jih v največji mogoči meri preprečijo. NALOGE ODBORA 5. Odbor za jeklo se bo redno sestajal in po potrebi tudi dodatno, da bo:

(1)stalno spremljal razmere v nacionalni, regionalni in svetovni ponudbi in povpraševanju v jeklarski in z njo tesno povezani industriji, vključno z industrijo porabnikov jekla, z namenom ugotavljati mogoče težave in posledice ter pripravljati ocene in napovedi, dostopne vsem zainteresiranim stranem;

(2)stalno spremljal razvoj nacionalne, regionalne in svetovne jeklarske industrije glede na zaposlovanje, dobiček, naložbe, zmogljivosti, vhodne stroške, produktivnost ter druge vidike uspešnosti in konkurenčnosti;

(3)razvijal skupne poglede na nastajajoče težave in zaskrbljenost v jeklarski industriji ter po potrebi začrtal večstranske cilje ali smernice vladnih politik;

(4)redno pregledoval in ocenjeval vladne politike in ukrepe v jeklarskem sektorju z vidika trenutnih razmer, dogovorjenih večstranskih ciljev in smernic ter sporazuma GATT in drugih takih mednarodnih sporazumov;

(5)ugotavljal pomanjkljivosti podatkov, ki jih potrebuje odbor, in razhajanja med njimi, da bi izboljšal prispevek posameznih držav k delovanju odbora in s tem medsebojno primerljivost podatkov. ZAČETNE ZAVEZE 6. Udeleženke v Odboru za jeklo se strinjajo z naslednjimi večstranskimi smernicami: A. V zvezi s trgovinskimi ukrepi za rešitev jeklarske krize: 1. Noben ukrep ne sme biti neskladen z določbami GATT. 2. Kadar so potrebni ukrepi, naj bodo čim bolj omejeni in kratkotrajni ter izvedljivi in ustrezni glede na vzroke, ki so privedli do njihove uvedbe. 3. Udeleženke morajo o vseh ukrepih(4) takoj poročati Odboru za jeklo in GATT skladno s pravili GATT. O stanju in smislu ohranjanja takih ukrepov je treba Odboru za jeklo redno poročati. Udeleženke soglašajo, da se bodo posvetovale z drugo udeleženko o vseh trgovinskih ukrepih, ki bi jo zanimali. 4. Udeleženka pri reševanju resnih težav v industriji ob uvajanju ukrepov po notranji zakonodaji in postopkih upošteva zaskrbljenost trgovinskih partnerjev, da bi nastale resne motnje v tradicionalnih trgovinskih tokovih, ki so se oblikovali v normalnih konkurenčnih razmerah. 5. Cenovne smernice morajo biti skladne z mednarodnim Protidampinškim zakonikom in so primerne samo v kriznih obdobjih zaradi presežkov zmogljivosti držav izvoznic, vsesplošnega zniževanja cen mnogih izvoznikov za številne izdelke na uvoznem ali svetovnem trgu ter zaradi slabih razmer v domači industriji, kadar so izraba zmogljivosti, dobiček, prodaja, naložbe in zaposlovanje nizki. Take ukrepe je treba ukiniti ali sprostiti takoj, ko se razmere izboljšajo. 6. Take cenovne smernice ne smejo preseči najnižjih običajnih cen v eni ali več državah dobaviteljicah, v katerih vladajo običajne konkurenčne razmere, ali zneska celotnih proizvodnih stroškov (vključno z režijskimi stroški) in dobička, ugotovljenega v primernem novejšem obdobju v eni ali več državah dobaviteljicah; lahko se vključijo stroški dobave na uvozni trg in uvozne dajatve, če so cenovne smernice pripravljene na pariteti dobavljeno. B. Udeleženke v Odboru za jeklo so odločene, da se bodo vzdržale uničevalne konkurence v obliki uradnega podpiranja izvoznih kreditov; strinjajo se, da bo njihova politika glede izvoznih kreditov za jeklarne in njihovo opremo popolnoma v skladu z Dogovorom o smernicah za uradno podprte izvozne kredite ter da bo pripomogla k izogibanju konkurenčnega subvencioniranja takih izvoznih poslov. C. Udeleženke se ob sklicevanju na splošne usmeritve prilagoditvene politike, sprejete kot del sporočila s seje Sveta na ministrski ravni iz junija 1978, strinjajo, da notranje politike za podporo jeklarskim podjetjem v kriznih obdobjih ne smejo preusmeriti bremena prilagajanja na druge države in s tem povečati verjetnost omejevalnih trgovinskih ukrepov drugih držav (npr. z umetnim spodbujanjem izvoza ali umetnim nadomeščanjem uvoza). Notranji ukrepi praviloma tudi ne smejo preprečevati zapiranja podjetij, ki so na robu preživetja, kadar ne morejo postati gospodarsko uspešna v razumnem času. D. Udeleženke v Odboru za jeklo se strinjajo, da si bodo prizadevale pripraviti učinkovite programe za prilagajanje jeklarskih delavcev za druge zaposlitve zunaj podjetij, ki jih je prizadelo strukturno prilagajanje. Zato si bodo redno izmenjavale informacije o učinkovitosti politik in programov za pomoč jeklarskim delavcem in skupnostim. E. Vsak ukrep za omejevanje trgovine z materiali za proizvodnjo jekla je treba takoj sporočiti Odboru za jeklo in se o njem posvetovati s prizadetimi stranmi. ZAČETNI PROGRAM DELA 7. Odbor za jeklo mora v skladu z zavezami, dogovorjenimi v tej resoluciji, takoj pregledati vladne politike za jeklarski sektor na naslednjih področjih:

(1)razvoj trgovinskih tokov in vpliv vladnih ukrepov nanje,

(2)smernice za trgovinske ukrepe v jeklarstvu,

(3)prilagajanje proizvodnih struktur s pomočjo posodabljanja, zapiranja in preoblikovanja,

(4)prilagajanje delovne sile,

(5)notranje politike za ohranitev proizvodnje jekla in spodbujanje povpraševanja po jeklu v kriznih časih,

(6)oblikovanje domačih cen in ponudba,

(7)vladni izvozni krediti za jeklarne in njihovo opremo. Odbor bo nadaljeval delo, ki ga je začela v ta namen ustanovljena skupina za jeklo, lahko pa proučuje tudi druga področja, če se udeleženkam to zdi primerno. Brez oznake zaupnosti Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj SVET C (1996)223/REV2 19. maj 2006 JT03209208 Celoten dokument je na voljo na OLIS v izvirni obliki SVET je ob upoštevanju Resolucije Sveta o udeležbi nečlanic v delovnih telesih organizacije [C(2004)132/KONČ.], zlasti točke c petega in točke a šestega odstavka njene priloge II; ob upoštevanju Resolucije Sveta C(96)223/KONČ. o članarini za udeležbo nečlanic v delovnih telesih organizacije; glede na željo, da se spremeni Resolucija C(96)223/KONČ. skladno s pogoji iz dokumentov C(2004)185, C(2004)185/REV1 in C(2006)50, ODLOČIL, da za nečlanice udeleženke veljajo naslednje članarine: 1. stalne opazovalke i) letna članarina 5000 EUR velja za nečlanico udeleženko v odboru, ki neposredno poroča Svetu (»glavni odbor«), vključno z njegovimi podrejenimi telesi, naštetimi v vabilu; ii) letna članarina 1700 EUR za podrejeno telo velja za nečlanice udeleženke, kadar nečlanica ni opazovalka v matičnem glavnem odboru, in največ 5000 EUR za več kot tri podrejena telesa istega odbora; iii) večji mejni stroški zaradi začetne vključitve opazovalke in zaradi nadaljnjega posebnega dela, povezanega z njo, in sicer v višini, v kateri ti stroški presežejo letno članarino za neko telo; iv) članarine se bodo samodejno letno povečevale v višini uradne francoske stopnje inflacije za prejšnje koledarsko leto. Dobljene številke bodo zaokrožene na najbližjo stotico; 2. polnopravne udeleženke i) letni odstotni delež ocenjenih stroškov za neko delovno telo, izračunan od osnove, ki se uporablja za oceno države članice, vključno 10 odstotkov za režijske stroške, oziroma 1,5-kratna članarina te opazovalke, če je to večji znesek; ii) vsi večji mejni stroški zaradi začetne vključitve udeleženke; 3. zgornja meja skupna članarina nečlanice udeleženke nikakor ne sme presegati najnižjega skupnega proračunskega prispevka države članice; SOGLAŠAL, da se te članarine obravnavajo podobno kot prostovoljni prispevki, in sicer kot dodatni viri organizacije za proračunske namene, in da se iz njih financirajo stroški organizacije, ki se nanašajo na udeležbo nečlanic; POZVAL generalnega sekretarja, da predlaga ustrezne spremembe in oprostitve.