Sporazum se v izvirniku v angleškem in v prevodu v slovenskem jeziku glasi: Pogodbenice Severnoatlantske pogodbe, podpisane 4. aprila 1949 v Washingtonu, so se ob spoznanju, da so se zaradi vzajemne varnosti in obrambe pripravljene soočiti z nepredvidljivimi razmerami jedrskega vojskovanja, ob spoznanju, da so Organizaciji Severnoatlantske pogodbe in njenim državam članicam dani na voljo ustrezni podatki zaradi krepitve njihovega skupnega interesa, in ob upoštevanju Zakona o jedrski energiji Združenih držav iz leta 1954 s spremembami, ki je bil pripravljen v ta namen, ker delujejo v svojem imenu in v imenu Organizacije Severnoatlantske pogodbe, sporazumele, kot sledi: Na podlagi in ob upoštevanju zahtev Zakona o jedrski energiji Združenih držav iz leta 1954 s spremembami bo Vlada Združenih držav Amerike sodelovala z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe, medtem ko ta tudi nadalje znatno in materialno prispeva k vzajemni obrambi in varnosti, ter njenimi državami članicami, medtem ko tudi te na ta način nadalje prispevajo, tako da bo občasno v skladu z določbami tega sporazuma sporočala jedrske podatke, če bo presodila, da bo tako sodelovanje okrepilo njeno obrambo in varnost ter zanju ne bo pomenilo neutemeljenega tveganja. Hkrati s prizadevanji Vlade Združenih držav Amerike po tem sporazumu bodo druge države članice Organizacije Severnoatlantske pogodbe do takšne mere, kot menijo, da je potrebno, Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, vključno z njenimi vojaškimi in civilnimi deli, in državam članicam sporočale svoje jedrske podatke takšne vrste, kot so predvideni v tem sporazumu. Določila in pogoji, ki urejajo sporočanje drugih držav članic, bodo določeni v poznejših sporazumih, vendar bodo enaki ali podobni določilom in pogojem, opredeljenim v tem sporazumu. Vlada Združenih držav Amerike bo Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, vključno z njenimi vojaškimi in civilnimi deli, in državam članicam Organizacije Severnoatlantske pogodbe, ki potrebujejo jedrske podatke v zvezi s svojim delovanjem v okviru Natovih nalog, sporočala take jedrske podatke, za katere meni, da so potrebni za: a) razvoj obrambnih načrtov; b) usposabljanje osebja za uporabo jedrskega orožja in za druge oblike vojaške uporabe jedrske energije ter za obrambo pred tem; c) oceno zmogljivosti možnih sovražnikov pri uporabi jedrskega orožja in drugih oblik vojaške uporabe jedrske energije in d) razvoj nosilnih sistemov, združljivih z jedrskim orožjem, ki te sisteme nosijo. 1. Sodelovanje po tem sporazumu bo Vlada Združenih držav Amerike uresničevala v skladu s svojo veljavno zakonodajo. 2. Vlada Združenih držav Amerike po tem sporazumu ne bo izvedla nobenega prenosa jedrskega orožja, nejedrskih delov jedrskega orožja ali nejedrskih delov sistemov jedrskega orožja, ki vključuje podatke s stopnjo tajnosti. 3. Jedrski podatki, ki jih Vlada Združenih držav Amerike sporoča v skladu s tem sporazumom, se uporabljajo izključno za pripravo ali izvajanje Natovih obrambnih načrtov in dejavnosti ter za razvoj nosilnih sistemov, kar je v skupnem interesu Organizacije Severnoatlantske pogodbe. 1. Jedrskim podatkom, sporočenim po tem sporazumu, se prizna popolna varnostna zaščita v skladu z veljavnimi Natovimi predpisi in postopki, dogovorjeno varnostno ureditvijo ter nacionalno zakonodajo in predpisi. V nobenem primeru Organizacija Severnoatlantske pogodbe ali njene države članice ne bodo uporabljale varnostnih standardov za varovanje jedrskih podatkov, ki so manj omejevalni od tistih, določenih v ustreznih Natovih predpisih o varovanju tajnosti in drugih dogovorjenih varnostnih ureditvah, veljavnih na dan začetka veljavnosti tega sporazuma. 2. Oblikovanje in usklajevanje varnostnega programa v vseh Natovih vojaških in civilnih delih bosta potekali v pristojnosti Severnoatlantskega sveta v skladu s postopki, določenimi v dogovorjeni varnostni ureditvi. 3. Jedrski podatki, ki jih Vlada Združenih držav Amerike sporoča po tem sporazumu, bodo na voljo po razpoložljivih poteh za sporočanje jedrskih podatkov, ki obstajajo že zdaj, ali o katerih bo lahko dogovorjeno pozneje. 4. Organizacija Severnoatlantske pogodbe ali osebe, ki so v njeni pristojnosti, jedrskih podatkov, sporočenih ali izmenjanih po tem sporazumu, ne sporočajo nepooblaščenim osebam ali si jih ne izmenjujejo z njimi ali zunaj jurisdikcije te organizacije, razen kot je določeno v petem odstavku tega člena. 5. Če Vlada Združenih držav Amerike ne določi drugače, lahko Organizacija Severnoatlantske pogodbe jedrske podatke Združenih držav, ki so bili dani na voljo Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, sporoča svojim državam članicam, če so jim ti podatki potrebni v zvezi z njihovim delovanjem v okviru Natovih nalog, pod pogojem, da je širjenje takih jedrskih podatkov v državah članicah omejeno zgolj na posameznike, ki se ukvarjajo z Natovimi nalogami, za katere so ti podatki potrebni. Države članice se sporazumejo, da jedrski podatki, ki so bili tako prejeti od Organizacije Severnoatlantske pogodbe ali na drug način na podlagi tega sporazuma, ne bodo preneseni na nepooblaščene osebe ali zunaj jurisdikcije države članice prejemnice; ti podatki pa se lahko sporočajo Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, ali če to odobri Vlada Združenih držav Amerike, drugim državam članicam, ki te podatke potrebujejo za delovanje v okviru Natovih nalog. Ne glede na druge določbe tega sporazuma Vlada Združenih držav Amerike lahko določi obseg, do katerega se lahko kateri koli jedrski podatki, dani na voljo Organizaciji Severnoatlantske pogodbe ali državam članicam, širijo, lahko določi kategorije oseb, ki imajo lahko dostop do takih podatkov, in lahko uvede še druge omejitve širjenja podatkov, ki se ji zdijo potrebne. 1. Pogodbenica, ki prejme jedrske podatke po tem sporazumu, jih uporabi samo za namene, določene v tem sporazumu. Vsakršni izumi ali odkritja, ki izhajajo iz tega, da ima te podatke pogodbenica prejemnica ali jih imajo osebe pod njeno jurisdikcijo, se dajo Vladi Združenih držav Amerike brezplačno na voljo za obrambne namene v skladu z dogovori, ki se lahko sklenejo, in se varujejo v skladu z določbami V. člena tega sporazuma. 2. Za izkoriščanje ali uporabo katerih koli podatkov, sporočenih po tem sporazumu, je odgovorna pogodbenica, ki jih je prejela; pogodbenica, ki je podatke sporočila, ne da kakršnega koli nadomestila ali jamstva za izkoriščanje ali uporabo teh podatkov. Nič v tem sporazumu se ne razlaga tako, da nadomešča ali kakor koli posega v dvostranske sporazume med pogodbenicami tega sporazuma o sodelovanju na področju izmenjave jedrskih podatkov. V tem sporazumu: a) »jedrsko orožje« pomeni vsakršno napravo, ki uporablja jedrsko energijo, razen sredstev za prevoz ali pogon omenjene naprave (če je tako sredstvo ločljiv in deljiv del naprave), katere glavni namen je, da se uporablja kot orožje, prototip orožja ali naprava za preizkus orožja ali za njihov razvoj; b) »jedrski podatki«, ki jih Vlada Združenih držav Amerike zagotavlja po tem sporazumu, pomenijo podatke, ki jih Vlada Združenih držav Amerike določi za »podatke s stopnjo tajnosti« ali »podatke, ki jim je stopnja tajnosti prenehala«. 1. Ta sporazum začne veljati, ko Vlada Združenih držav Amerike prejme uradno obvestilo vseh pogodbenic Severnoatlantske pogodbe o njihovi pripravljenosti, da jih zavezujejo določbe tega sporazuma. 2. Vlada Združenih držav Amerike obvesti vse pogodbenice Severnoatlantske pogodbe in tudi Organizacijo Severnoatlantske pogodbe o vsakem uradnem obvestilu in začetku veljavnosti tega sporazuma. 3. Ta sporazum velja, dokler ni soglasno odpovedan ali nadomeščen z drugim sporazumom, s tem da se razume, da odpoved sporazuma v celoti nobene pogodbenice ne odvezuje od izpolnjevanja zahtev tega sporazuma, da varuje podatke, dane na voljo na podlagi tega sporazuma. Ne glede na določbe četrtega odstavka VI. člena Sporazuma med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o sodelovanju na področju jedrskih podatkov, podpisanega 22. junija 1955 v Parizu, ta sporazum, takoj ko začne veljati, nadomesti zgoraj navedeni sporazum, s tem da se razume, da se za podatke, sporočene po tistem sporazumu, vedno šteje, kot da so bili sporočeni po določbah tega sporazuma. Sporazum ima datum, ko je bil dan na voljo za podpis in ostane na voljo za podpis, dokler ga ne podpišejo vse države pogodbenice Severnoatlantske pogodbe. V potrditev tega so podpisani predstavniki podpisali ta sporazum v imenu svojih držav, članic Organizacije Severnoatlantske pogodbe, in v imenu Organizacije Severnoatlantske pogodbe. Sestavljeno v Parizu 18. junija 1964 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem samem izvirniku, shranjenem v arhivu Vlade Združenih držav Amerike. Vlada Združenih držav Amerike pošlje overjene kopije izvirnika vsem državam podpisnicam in pristopnicam. text="Za Kraljevino Belgijo: 18. junij 1964 Za Kanado: 30. junij 1964 Za Kraljevino Dansko: 25. junij 1964 Za Francijo: 18. junij 1964 Za Zvezno republiko Nemčijo: 18. junij 1964 Za Kraljevino Grčijo: 18. junij 1964 Za Islandijo: 18. junij 1964 Za Italijo: 22. junij 1964 Za Veliko vojvodstvo Luksemburg: 18. junij 1964 Za Kraljevino Nizozemsko: 18. junij 1964 Za Kraljevino Norveško: 24. julij 1964 Za Portugalsko: 9. julij 1964 Za Turčijo: 18. junij 1964 Za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska: 18. junij 1964 Za Združene države Amerike: 18. junij 1964 Za Španijo: 27. september 2000 Za Češko republiko: 5. november 1999 Za Republiko Madžarsko: 10. december 1999 Za Republiko Poljsko: 24. oktober 2000 Za Republiko Bolgarijo: 4. avgust 2005 Za Republiko Estonijo: 1. september 2005 Za Republiko Latvijo: 24. september 2004 Za Republiko Litvo: 8. september 2004 Za Romunijo: 14. februar 2006 Za Slovaško republiko: 2. marec 2005 Za Republiko Slovenijo: 20. september 2006" Določbe te priloge uresničujejo nekatere določbe Sporazuma o sodelovanju na področju jedrskih podatkov, sestavljenega v Parizu 18. junija 1964 (v nadaljevanju sporazum), katerega sestavni del je ta priloga. Ob upoštevanju določil in pogojev sporazuma so vrste jedrskih podatkov, ki jih Vlada Združenih držav Amerike lahko da na voljo Organizaciji Severnoatlantske pogodbe in njenim državam članicam, naslednje: A. kot je potrebno za vzajemno obrambno načrtovanje, usposabljanje in logistične zahteve, podatki o številu, lokacijah, vrstah, rušilni moči, pripravi za delovanje, zavarovanju pred delovanjem, vodenju in poveljevanju ter sprožitvi jedrskega orožja, ki so Organizaciji Severnoatlantske pogodbe lahko dani na voljo za uporabo ali v podporo; B. učinki, ki se pričakujejo od eksplozije jedrskega orožja ali so posledica take eksplozije; C. posledice uporabe jedrskega orožja na zgradbah, opremi, zvezah in osebju, vključno z merili za oceno škode ali izgub človeških življenj; D. metode in postopki za analize učinkov jedrskega orožja; E. podatki o zmogljivostih možnih sovražnih držav za jedrsko vojskovanje; F. podatki o jedrskem orožju in sistemih jedrskega orožja, potrebni za doseg izstrelitvene sposobnosti določenih vrst jedrskega orožja, ki so Organizaciji severnoatlantske pogodbe lahko dane na voljo, da bi jih uporabila ali da bi jo obranile, vključno s podatki, potrebnimi z ovrednotenje sistemov jedrskega orožja, da se določijo potrebe in strategija Organizacije severnoatlantske pogodbe; G. podatki o izstrelitvenih sistemih, vključno s taktičnim dejstvovanjem in tehnikami ter dolžnostmi posadk za vzdrževanje, montažo, usmerjanje in izstrelitev sistemov, potrebni za doseg izstrelitvene sposobnosti določenih vrst jedrskega orožja; H. rezultati, ki se lahko pričakujejo od strateške zračne ofenzive, če bodo vplivali na načrtovanje Organizacije severnoatlantske pogodbe; I. podatki, potrebni za doseg združljivosti določenih vrst jedrskega orožja s posebnimi vozili za izstrelitev orožja; J. varnostne značilnosti določenih vrst jedrskega orožja in operativnih sistemov, povezanih s takim orožjem, in vsi podatki, ki so potrebni in ustrezni za operacije reševanja in izvleke v primeru poškodovanja takih sredstev; K. podatki, potrebni za načrtovanje potreb po kadrih in njihovo usposabljanje za uporabo jedrskega orožja in obrambo proti jedrskemu orožju, vključno s podatki, ki se nanašajo na: 1) vrste vojaške uporabe izotopov v zdravstvene namene; 2) obrambo proti radiološkemu vojskovanju; L. podatki o civilni obrambi proti jedrskim napadom; M. drugi podatki, za katere pristojni organi Združenih držav lahko menijo, da so potrebni, da bi se podprla Organizacija severnoatlantske pogodbe, in da so prenosljivi po določbah tako Zakona o atomski energiji iz leta 1954, ki je bil spremenjen, kot tega sporazuma. S tem sporazumom se ne bodo posredovali nobeni podatki o drugih vrstah vojaške uporabe atomske energije, o vojaških reaktorjih ali plovnih obratih na jedrski pogon. text="Za Kraljevino Belgijo: 18. junij 1964 Za Kanado: 30. junij 1964 Za Kraljevino Dansko: 25. junij 1964 Za Francijo: 18. junij 1964 Za Zvezno republiko Nemčijo: 18. junij 1964 Za Kraljevino Grčijo: 18. junij 1964 Za Islandijo: 18. junij 1964 Za Italijo: 22. junij 1964 Za Veliko vojvodstvo Luksemburg: 18. junij 1964 Za Kraljevino Nizozemsko: 18. junij 1964 Za Kraljevino Norveško: 24. julij 1964 Za Portugalsko: 9. julij 1964 Za Turčijo: 18. junij 1964 Za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska: 18. junij 1964 Za Združene države Amerike: 18. junij 1964 Za Španijo: 27. september 2000 Za Češko republiko: 5. november 1999 Za Republiko Madžarsko: 10. december 1999 Za Republiko Poljsko: 24. oktober 2000 Za Republiko Bolgarijo: 4. avgust 2005 Za Republiko Estonijo: 1. september 2005 Za Republiko Latvijo: 24. september 2004 Za Republiko Litvo: 8. september 2004 Za Romunijo: 14. februar 2006 Za Slovaško republiko: 2. marec 2005 Za Republiko Slovenijo: 20. september 2006" Ta priloga predstavlja varnostne ukrepe, ki jih Organizacija severnoatlantske pogodbe in države članice uporabljajo, da bi zaščitile jedrske podatke, ki jih Vlada združenih držav Amerike daje na voljo Organizaciji severnoatlantske pogodbe in njenim državam članicam na podlagi Sporazuma o sodelovanju na področju jedrskih podatkov, sestavljenega v Parizu 18. junija 1964 (v nadaljevanju »sporazum«), katerega sestavni del je ta priloga. V primeru, da članica Organizacije severnoatlantske pogodbe, razen Vlade Združenih držav Amerike, da jedrske podatke na voljo na podlagi II. člena sporazuma, se ti podatki zavarujejo z varnostnimi ukrepi, ki niso manj omejevalni kot ukrepi, določeni v tej prilogi. SPLOŠNO A. Civilni in vojaški sestavi Organizacije severnoatlantske pogodbe ter države članice, ki jedrske podatke prejemajo na podlagi sporazuma, uporabljajo Natove predpise o varovanju tajnosti, ki nikakor niso manj omejevalni od predpisov, kot so zdaj predstavljeni v dokumentu C-M(55) 15 (dokončen) in zaupnem dodatku k temu dokumentu z dne 1. januarja 1961, ter varnostne ukrepe, opredeljene v tej prilogi. B. Varnostni program, ki ga izvajajo vsi civilni in vojaški sestavi Organizacije severnoatlantske pogodbe ter države članice, ki jedrske podatke prejemajo na podlagi sporazuma, bo zajemal vse ukrepe, potrebne za izpolnjevanje zahtev za varnost, opredeljenih v tej prilogi. C. Generalni sekretar, ki deluje v imenu Severnoatlantskega sveta in pod svojim vodstvom, je odgovoren za nadzor izvajanja Natovega varnostnega programa za zaščito jedrskih podatkov, posredovanih na podlagi sporazuma. V skladu s postopki, določenimi v Razdelku X te priloge, potrjuje, da so v Natovih civilnih in vojaških sestavih ter v nacionalnih civilnih in vojaških sestavih bili sprejeti vsi ukrepi, ki jih zahteva varnostni program Nata, za zaščito podatkov, izmenjanih v okviru tega sporazuma. D. Nihče ne sme imeti dostopa do jedrskih podatkov samo na podlagi svojega uradnega položaja, svojih funkcij ali varnostnih potrdil. E. Dostop do jedrskih podatkov, danih na voljo Organizaciji severnoatlantske pogodbe, je omejen na državljane držav članic Organizacije severnoatlantske pogodbe, ki jim je bilo varnostno potrdilo izdano v skladu z določbami Razdelka II te priloge in katerih naloge zahtevajo dostop do teh podatkov. F. Dostop do jedrskih podatkov, danih na voljo državi članici na podlagi tega sporazuma, je omejen na državljane te države, ki imajo varnostno potrdilo v skladu z določbami Razdelka II te priloge, katerih uradne dolžnosti zahtevajo ta dostop, da bi država članica lahko izpolnjevala svoje naloge in svoje obveznosti do Organizacije severnoatlantske pogodbe. VARNOST PRI OSEBJU A. Nikomur se ne izda varnostno potrdilo za dostop do jedrskih podatkov, če ni bilo pred tem z gotovostjo ugotovljeno, da to potrdilo ne bo ogrožalo varnosti Organizacije severnoatlantske pogodbe ali nacionalne varnosti držav članic Organizacije severnoatlantske pogodbe. B. Preden pristojni državni organ kateremu od svojih državljanov dovoli dostop do jedrskih podatkov, mora glede vsakega posameznika odločiti o njegovi upravičenosti do dostopa (sklep o podelitvi varnostnega potrdila). C. Sklep o tem, ali je podelitev varnostnega potrdila nedvomno v skladu z interesi varnosti, mora temeljiti na vseh razpoložljivih podatkih. Preden sprejme tak sklep, pristojni državni organ opravi preiskavo, tako pridobljeni podatki pa se proučijo glede na glavne vrste neugodnih podatkov, ki lahko zbudijo dvom v upravičenost posameznika do pridobitve varnostnega potrdila, v skladu z določbami Razdelka III Zaupnega dodatka k dokumentu C-M(55)15 (dokončen) z dne 1. januarja 1961. D. Minimalni obseg preiskave je v skladu s standardi, določenimi v Razdelku II Zaupnega dodatka k dokumentu C-M(55) 15 (dokončen), razen tedaj, ko se za odobritev potrdila, ki omogoča dostop do jedrskih podatkov s stopnjo zaupnosti, za posameznike, ki niso pripadniki oboroženih sil ali civilno osebje vojaških enot držav članic, zahteva preiskava ozadja. E. Vsaka enota, ki rokuje z jedrskimi podatki, vodi ustrezno evidenco potrdil posameznikov, ki jim je v tej enoti dovoljeno imeti dostop do takih podatkov. Vsako potrdilo se mora po potrebi ponovno pregledati, da se zagotovi, da je v skladu z veljavnimi standardi za zaposlitev osebja, in se mora ob prejemu novih podatkov, ki navajajo, da nadaljnja zaposlitev zadevnega posameznika z ohranitvijo njegovega dostopa do jedrskih podatkov morda ni več v skladu z interesi varnosti, ponovno prednostno pregledati. F. V vsaki državi se mora vzdrževati učinkovita povezava med organi, odgovornimi za nacionalno varnost, in organom, pristojnim za odločanje o varnostnih potrdilih, da se zagotovi hitro posredovanje podatkov, ki se lahko štejejo za neugodne in bi lahko bili odkriti po odobritvi varnostnega potrdila. FIZIČNO ZAVAROVANJE A. Jedrski podatki se fizično zavarujejo pred vohunstvom, sabotažo, nedovoljenim dostopom in vsakršno drugo sovražno dejavnostjo. Tako zavarovanje bo prilagojeno pomembnosti interesov za zadevno varnost. B. Programi fizičnega zavarovanja jedrskih podatkov so izdelani tako, da zagotavljajo: 1. učinkovito zaščito jedrskih podatkov, ki so v uporabi, skladišču ali tranzitu; 2. vzpostavitev varnostnih območij z nadzorovanimi dostopi, če se to zdi potrebno zaradi občutljivosti, značaja, obsega in uporabe jedrskih podatkov s stopnjo zaupnosti in zaradi značaja ter lokacije zadevnega objekta ali objektov; 3. sistem nadzorovanega dostopa, ki vključuje postopke, s katerimi pristojni organ lahko odobrava dostop, nadalje vključuje natančne metode identifikacije osebja in registracije identifikacijskih sredstev; mehanizem, ki omogoča omejevanje gibanja znotraj varnostnih območij in dostopa do njih. C. Določbe odstavka B zgoraj dopolnjujejo postopke, določene v Razdelku IV dokumenta C-M(55)15 (dokončen). NADZOR JEDRSKIH PODATKOV A. Vzpostavljeni so programi za nadzor podatkov, ki imajo naslednje osnovne cilje: 1. nadzor dostopa; 2. takojšnjo odgovornost v skladu s stopnjo občutljivosti; 3. uničenje, ko dokumenti ali podatki niso več potrebni. B. Ves čas se spoštujejo varnostne stopnje zaupnosti, ki jih v zvezi z jedrskimi podatki, sporočenimi po tem sporazumu, uporablja Vlada Združenih držav Amerike; stopnjo zaupnosti teh podatkov je mogoče spremeniti ali odpraviti samo s soglasjem Vlade Združenih držav Amerike. C. Dokumenti, ki vsebujejo jedrske podatke, ki jih Vlada Združenih držav Amerike sporoči po tem sporazumu, nosijo oznake Nata in varnostno stopnjo zaupnosti, ki jo je določila Vlada Združenih držav Amerike; oznakam Nata in stopnji zaupnosti sledi še beseda ATOMAL. Poleg tega je v dokument v ustreznem jeziku vstavljena tudi naslednja navedba: »Ta dokument vsebuje jedrske podatke (označene s stopnjo tajnosti ali podatke, ki jim je stopnja tajnosti prenehala), ki jih Združene države dajejo na podlagi Natovega sporazuma o sodelovanju na področju jedrskih podatkov z dne 18. junija 1964, in se mora varovati v skladu z določbami omenjenega sporazuma.« D. Za vse strogo tajne in tajne dokumente ter za vse dokumente s posebnimi omejitvami uporabe v skladu s VI. členom sporazuma se vodi evidenca odgovornosti. Ta evidenca izkazuje identiteto vseh prejemnikov dokumentov s posebno omejenim kroženjem ali širjenjem. E. Razmnoževanje, vključno z izvlečki in prevodi, dokumentov, ki vsebujejo jedrske podatke Združenih držav in nosijo oznake, opisane v odstavku C zgoraj, je mogoče pod naslednjimi pogoji: 1. Dokumenti, uvrščeni med TAJNE in STROGO TAJNE dokumente, se lahko razmnožujejo samo s predhodnim soglasjem Vlade Združenih držav Amerike. Ti dokumenti so v ta namen ustrezno označeni. V nujnih primerih, ko predhodnega soglasja ni mogoče pravočasno pridobiti, se to pravilo lahko opusti, vendar je Vlado Združenih držav Amerike treba o tem kolikor mogoče hitro obvestiti. 2. Dokumenti, uvrščeni med ZAUPNE, se lahko razmnožujejo le v skladu s tekočimi potrebami. 3. Kopije, vključno z izvlečki in prevodi, nosijo vse varnostne oznake (vključno z navedbo, opisano v odstavku C), ki so na izvirnem dokumentu, in zanje veljajo tudi enake kontrole odgovornosti, kot te veljajo za izvirni dokument. Če imajo različni odstavki zadevnega besedila različne stopnje zaupnosti, se stopnja zaupnosti celotnega dokumenta, ki vsebuje izvlečke jedrskih podatkov, ravna po odstavku, ki ima najvišjo stopnjo zaupnosti, in, kjer je to ustrezno, vključuje tudi navedbo, opisano v odstavku C. Kontrola odgovornosti za izvlečke jedrskih podatkov je v skladu z odstavkom D tega razdelka. Poleg tega posebne omejitve uporabe, veljavne za izvirni dokument, veljajo tudi za dokumente, ki vsebujejo izvlečke. F. Dokumenti, sestavljeni zaradi vodenja evidence o ustnem ali vizualnem prenosu jedrskih podatkov, nosijo oznake, opisane v odstavku C zgoraj, in zanje veljajo pravila, ki urejajo odgovornost in nadzor glede na zadevno stopnjo zaupnosti. PRENOSNI KANALI Vlada Združenih držav Amerike posreduje jedrske podatke po tem sporazumu, vključno z ustnim in vizualnim posredovanjem, po kanalih, ki že obstajajo ali se naknadno dogovorijo. Da bi generalnemu sekretarju omogočila opravljati njegove naloge na področju zagotavljanja varnosti v skladu z odstavkom C Razdelka I te priloge, mu Vlada Združenih držav Amerike pošilja potrebne podatke, da bi lahko identificiral pisna sporočila jedrskih podatkov, ki jih na podlagi sporazuma zagotavlja ali odobrava Vlada Združenih držav Amerike. Ti podatki se pošiljajo tudi Stalni skupini, odgovorni za obveščanje vojaških sestavov. POROČILA A. Vsaka država članica in vsak vojaški in civilni sestav Organizacije severnoatlantske pogodbe, ki od Vlade Združenih držav Amerike prejema jedrske podatke po tem sporazumu, do 31. marca vsakega leta pošlje tej vladi po obstoječih ali naknadno dogovorjenih kanalih in s posredovanjem generalnega sekretarja poročilo, ki vsebuje naslednje informacije: 1. seznam vseh jedrskih dokumentov, prejetih od Vlade Združenih držav Amerike v obdobju dvanajst mesecev, ki se konča 31. decembra prejšnjega leta; 2. evidenco o razširjenosti dokumentov, naštetih v prvem odstavku zgoraj; in 3. dokument, ki potrjuje, da je bil opravljen stvarni popis vseh jedrskih dokumentov, za katere je država članica ali civilni oz. vojaški sestav Organizacije severnoatlantske pogodbe odgovoren po določbah sporazuma. Potrdilo vključuje seznam vseh manjkajočih ali izgubljenih dokumentov s priloženo predstavitvijo rezultatov preiskave, ki je bila opravljena po izgubi dokumenta, in sprejetih ukrepov s ciljem, da se prepreči ponovitev primera. B. Če bi bili jedrski podatki, ki jih je na podlagi sporazuma posredovala Vlada Združenih držav Amerike, ogroženi zaradi izgube dokumentov ali iz kakšnih drugih razlogov, se generalnemu sekretarju in Vladi Združenih držav Amerike po obstoječih ali naknadno dogovorjenih kanalih takoj pošlje poročilo, ki vsebuje vse ustrezne informacije o dogodku. IZOBRAŽEVANJE O VARNOSTI Države članice in civilni ter vojaški sestavi Organizacije severnoatlantske pogodbe, ki na podlagi sporazuma prejemajo podatke, vodijo ustrezen program, ki zagotavlja, da so vsi posamezniki, ki imajo dostop do jedrskih podatkov, obveščeni o svojih obveznostih na področju varovanja teh podatkov. Ta program obsega začetno natačno instruktažo in usmeritev, nadaljnje izobraževanje s poudarkom na obveznostih posameznika ter pogovor z osebami ob prenehanju pogodbe, v katerem je poudarek na stalni odgovornosti za varstvo jedrskih podatkov. ZAŠČITA TAJNIH POGODB Vsaka tajna pogodba, podizvajalska pogodba, sporazum, sklenjen s tehničnimi svetovalci, ali drug tajni dogovor, ki ga sklenejo pogodbenice tega sporazuma in njegovo izvajanje zahteva dostop do jedrskih podatkov, izmenjanih na podlagi sporazuma, vsebuje ustrezne določbe, ki posameznim udeleženim strankam nalagajo obveznost, da spoštujejo določbe o varnosti, določene v tej prilogi. STALNO PREVERJANJE VARNOSTNEGA SISTEMA A. Ugotovljeno je, da medsebojni obiski varnostnega osebja lahko veliko prispevajo k še učinkovitejšemu in hitrejšemu izvajanju varnostnih ukrepov. Države pogodbenice sporazuma se dogovorijo, da bodo nadaljevale z izmenjavo stališč o varnostnih ukrepih, standardih in postopkih in da bodo specializiranim delovnim skupinam Združenih držav omogočile neposreden ogled in preverjanje prakse in postopkov agencij Organizacije severnoatlantske pogodbe in agencij držav članic, odgovornih za zaščito dokumentov in podatkov, posredovanih v okviru sporazuma; namen teh ogledov je doseči, da bodo posamezni varnostni sistemi skladni s svojim osnovnim namenom in da bodo med seboj razumno primerljivi. B. Generalni sekretar in Stalna skupina bosta v primeru ogledov vojaških sestavov obveščena o teh obiskih in bosta po vsakem obisku prejela poročilo o ustreznih ugotovitvah delovnih skupin Združenih držav. Vsi ogledi nacionalnih sestavov bodo opravljeni v sodelovanju z nacionalnimi varnostnimi organi zadevnih držav. VARNOSTNI NADZOR A. Celovit varnostni nadzor vseh Natovih vojaških in civilnih sestavov ter držav članic, ki so prejele jedrske podatke na podlagi sporazuma, se opravlja redno, najmanj pa enkrat na leto, v skladu z merili, predvidenimi v odstavku A Razdelka I te priloge. Ta nadzor agencije Nata, odgovorne za uporabo Natovega varnostnega programa, opravljajo s pomočjo usposobljenega osebja. Severnoatlantski svet lahko, če meni, da je to potrebno ali zaželeno, odredi poseben nadzor in v ta namen imenuje ad hoc inšpekcijske skupine, ki jih sestavlja osebje iz Natovih civilnih in vojaških agencij ali drugo usposobljeno osebje. Inšpekcijski obiski v vojaških in civilnih sestavih držav članic se usklajujejo s pristojnimi nacionalnimi organi. B. Med nadzorom se pregledujejo vse faze varnostnega programa. V roku trideset dni po koncu nadzora se generalnemu sekretarju pošlje pisno poročilo, ki vključuje seznam vseh eventualno ugotovljenih pomanjkljivosti pri izvajanju varnostnih predpisov. C. Generalni sekretar pošlje izvode poročil o nadzoru na podlagi sporazuma Združenim državam in v danem primeru, če je to združljivo z drugimi veljavnimi določbami, tudi nadzorovani enoti, zadevnemu nacionalnemu varnostnemu organu in vojaškemu poveljstvu. D. V tridesetih dneh po prejemu poročila o opravljenem nadzoru pristojni organi nadzorovanega Natovega ali nacionalnega sestava pošljejo generalnemu sekretarju poročilo o ukrepih, ki so jih sprejeli za odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih v poročilu o nadzoru. Po pregledu poročila o nadzoru in poročila o odpravi pomanjkljivosti generalni sekretar, ki deluje v imenu Sveta, opozori nacionalne organe, stalno skupino ali zadevni civilni sestav na morebitne nadaljnje ukrepe, ki bodo potrebni za izpolnitev Natovih varnostnih meril in izpolnitev določb tega sporazuma. Izvodi poročil o sprejetih ukrepih in izvodi morebitnih opomb, ki jih v skladu s tem odstavkom izrazi generalni sekretar, se razdelijo tako, kot je to v zvezi s poročili o nadzoru predvideno v odstavku C tega razdelka. E. Če po sprejetju ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, predvidenih v odstavku D tega razdelka, problem ostane nerešen, generalni sekretar o zadevi obvesti Severnoatlantski svet in mu priporoči imenovanje ad hoc nadzorne skupine, ki bo problem raziskala in poročala Severnoatlantskemu svetu, ta pa bo nato sprejel ustrezne ukrepe. text="Za Kraljevino Belgijo: 18. junij 1964 Za Kanado: 30. junij 1964 Za Kraljevino Dansko: 25. junij 1964 Za Francijo: 18. junij 1964 Za Zvezno republiko Nemčijo: 18. junij 1964 Za Kraljevino Grčijo: 18. junij 1964 Za Islandijo: 18. junij 1964 Za Italijo: 22. junij 1964 Za Veliko vojvodstvo Luksemburg: 18. junij 1964 Za Kraljevino Nizozemsko: 18. junij 1964 Za Kraljevino Norveško: 24. julij 1964 Za Portugalsko: 9. julij 1964 Za Turčijo: 18. junij 1964 Za Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska: 18. junij 1964 Za Združene države Amerike: 18. junij 1964 Za Španijo: 27. september 2000 Za Češko republiko: 5. november 1999 Za Republiko Madžarsko: 10. december 1999 Za Republiko Poljsko: 24. oktober 2000 Za Republiko Bolgarijo: 4. avgust 2005 Za Republiko Estonijo: 1. september 2005 Za Republiko Latvijo: 24. september 2004 Za Republiko Litvo: 8. september 2004 Za Romunijo: 14. februar 2006 Za Slovaško republiko: 2. marec 2005 Za Republiko Slovenijo: 20. september 2006"