Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih bolezni živali

Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje goveje kuge (Rinderpest), kuge drobnice (Peste des petits ruminants), vezikularne bolezni prašičev (Swine vesicular disease), osepnic ovac in koz (Sheep pox and goat pox), vezikularnega stomatitisa (Vesicular stomatitis), vozličastega dermatitisa (Lumpy skin disease), epizootične hemoragične bolezni (Epizootic Haemorrhagic Disease) in mrzlice doline Rift (Rift Valley Fever) v skladu z Direktivo Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L št. 62 z dne 15. 3. 1993, str. 69), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (»Pravila o zdravju živali«) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 92/119/EGS).

Za potrebe tega pravilnika se uporabljajo izrazi iz zakona, ki ureja veterinarska merila skladnosti, in Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 1385/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (ES) št. 1069/2009, (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 86), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009/ES), ter izrazi, ki imajo naslednji pomen:

-       žival je katerakoli domača žival iz vrste, ki jo lahko neposredno prizadene zadevna bolezen, ali katerakoli divja žival iz vrste vretenčarjev, ki je lahko vpletena v epizootiologijo bolezni kot nosilka ali rezervoar infekcije;

-       vektor je katerakoli divja žival iz vrste vretenčarjev ali nevretenčarjev, ki lahko mehansko ali biološko prenaša ali širi povzročitelje bolezni;

-       inkubacijska doba je časovno obdobje, ki domnevno preteče od izpostavljenosti povzročitelju bolezni do pojava kliničnih simptomov. Dolžina tega obdobja je za vsako posamezno bolezen navedena v Prilogi 1;

-       potrditev okužbe je uradna izjava Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava), s katero potrdi pojav bolezni iz Priloge 1 na podlagi rezultatov laboratorijskih preiskav. Ob epizootiji lahko Uprava potrdi pojav bolezni tudi na podlagi kliničnih oziroma epizootioloških rezultatov;

-       veterinarska organizacija je pravna ali fizična oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja veterinarstvo, opravlja dejavnosti javne veterinarske službe;

-       veterinar je veterinar veterinarske organizacije.

(1)O vsakem sumu ali pojavu bolezni mora veterinar nemudoma obvestiti glavni urad Uprave v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.

(2)Klinični znaki ter najdaljša inkubacijska doba za posamezno bolezen so navedeni v Prilogi 1.

(1)Uprava mora ob sumu ali obvestilu, da se je na gospodarstvu pojavila ena od bolezni iz Priloge 1, nemudoma sprožiti postopke za potrditev ali izključitev suma bolezni v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.

(2)Po prijavi suma bolezni generalni direktor Uprave skliče člane Državnega središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB), ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

(3)Če suma na bolezen ni mogoče izključiti, Uprava na sumljivem gospodarstvu vzpostavi uradni nadzor. Dokler sum na bolezen ni uradno izključen, uradni veterinar na sumljivem gospodarstvu odredi oziroma izvede naslednje ukrepe:

-       popis vseh živali ter posebej živali, dovzetnih za bolezen, bolnih in sumljivih živali ter poginulih živali. Popis živali mora biti dnevno posodobljen, vključno z novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju suma bolezni;

-       zadržanje dovzetnih vrst živali v objektih, kjer so nastanjene, ali v drugih objektih na istem gospodarstvu, kjer je, glede na možen prenos bolezni z vektorji, možna njihova osamitev;

-       prepoved prometa in gibanja živali, dovzetnih za bolezen, z oziroma na gospodarstvo;

-       prepoved odvoza trupel poginulih živali, razen z dovoljenjem uradnega veterinarja;

-       prepoved premikov mesa oziroma trupov, proizvodov, semena, jajčec ali zarodkov, krme, orodja, materialov ali odpadkov, s katerimi bi se lahko prenesla bolezen z gospodarstva, razen če jih ne odobri uradni veterinar ob upoštevanju pogojev za preprečevanje širjenja bolezni; ne glede na navedeno je prepovedan promet z mesom, proizvodi, semenom, jajčeci ali zarodki z gospodarstva za trgovanje ali izvoz;

-       prepoved premikov oseb, živali nedovzetnih vrst in prevoznih sredstev z oziroma na gospodarstvo brez predhodnega dovoljenja uradnega veterinarja ob upoštevanju pogojev za preprečevanje širjenja bolezni;

-       postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu z gospodarstva in v posameznih objektih, kjer so nastanjene dovzetne živali. Osebe, ki prihajajo in zapuščajo gospodarstvo, morajo razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;

-       razkuževanje vsakega prevoznega sredstva preden zapusti gospodarstvo;

-       ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.

(4)Uradni veterinar izvede epizootiološko poizvedbo v skladu z 9. členom tega pravilnika.

(5)Uprava lahko razširi ukrepe iz tretjega odstavka tega člena na druga gospodarstva, če zaradi njihove lokacije, strukture ali kontaktov s sumljivim gospodarstvom, obstaja razlog za sum možne kontaminacije.

(6)Ukrepi iz prvega in tretjega odstavka tega člena ostanejo v veljavi, dokler sum na bolezen ni uradno izključen.

(1)Ko je na gospodarstvu uradno potrjena ena od bolezni iz Priloge 1, uradni veterinar poleg ukrepov iz tretjega odstavka prejšnjega člena na gospodarstvu odredi še naslednje ukrepe: a)  usmrtitev vseh živali, dovzetnih za to bolezen, na tem gospodarstvu. Z živalmi, ki so poginile ali bile usmrčene, se ravna v skladu z Uredbo 1069/2009/ES. Ti postopki se izvajajo tako, da se kar najbolj omeji tveganje širjenja povzročiteljev te bolezni; b)  uničenje ali obdelava vseh snovi ali odpadkov, na primer krme, nastilja, gnoja ali gnojnice, ki so po vsej verjetnosti okuženi. Obdelava, ki se izvaja v skladu z navodili uradnega veterinarja, mora zagotavljati, da se uničijo povzročitelji bolezni; c)  čiščenje in razkuževanje objektov, kjer so bile nastanjene živali dovzetnih vrst, njihove okolice, vozil za prevoz in vse opreme, ki je verjetno okužena. Čiščenje in razkuževanje se opravi v skladu s 15. členom tega pravilnika po izvedbi postopkov, navedenih v točkah a) in b) tega odstavka; d)  epizootiološko poizvedovanje se izvede ob upoštevanju 9. člena tega pravilnika.

(2)Uradni veterinar lahko razširi ukrepe iz prejšnjega odstavka na druga gospodarstva, če zaradi njihove lokacije, strukture ali kontaktov z gospodarstvom, kjer je bila potrjena bolezen, obstaja razlog za sum možne kontaminacije.

(3)Uradni veterinar odobri ponovno naselitev živali na gospodarstvo iz prvega odstavka tega člena po uspešno zaključenih postopkih čiščenja in razkuževanja, opravljenih v skladu s 15. členom tega pravilnika.

(4)Uprava prijavi posamezno bolezen iz tega pravilnika v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.

Če se pojavi sum ali se ugotovi ena od bolezni iz Priloge 1 pri prostoživečih živalih, sprejme Uprava ustrezne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni, o njihovem sprejetju pa obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija) v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.

Pri gospodarstvih, ki so sestavljena iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko Uprava odstopi od zahtev iz točke a) prvega odstavka 5. člena tega pravilnika za neokužene proizvodne enote na okuženem gospodarstvu, če uradni veterinar potrdi, da so struktura in obseg teh enot in postopki, ki se na njih izvajajo, taki, da so glede nastanitve, vzdrževanja, osebja, opreme in hranjenja popolnoma ločeni, da se prepreči širjenje povzročiteljev bolezni iz tega pravilnika iz ene proizvodne enote v drugo.

(1)Na gospodarstvih, kjer so bili ugotovljeni kontakti z gospodarstvi iz 4. člena tega pravilnika s premiki oseb, živali, vozil ali na kakršen koli drug način, odredi uradni veterinar ukrepe iz tretjega in četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika. Ukrepi se izvajajo dokler ni sum na eno od bolezni iz Priloge 1 uradno izključen.

(2)Če je bilo kontaktno gospodarstvo v stiku z gospodarstvom iz 5. člena tega pravilnika, ostanejo ukrepi iz tretjega in četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika v veljavi vsaj za obdobje najdaljše inkubacijske dobe za določeno bolezen, od trenutka, ko je domnevno prišlo do okužbe, kakor je bilo ugotovljeno z epizootiološko poizvedbo, opravljeno v skladu z 9. členom tega pravilnika.

(3)Uprava lahko ukrepe iz prvega in drugega odstavka tega člena omeji samo na del gospodarstva in živali, ki so tam nastanjene, pri čemer mora gospodarstvo izpolnjevati pogoje iz 7. člena tega pravilnika, ali pa omeji ukrepe samo na dovzetne živali.

Epizootiološko poizvedovanje ob potrditvi določene bolezni iz Priloge 1 izvaja uradni veterinar in obsega vsaj: a)  čas trajanja bolezni na gospodarstvu pred obvestilom iz prvega odstavka 3. člena tega pravilnika ali preden se je pojavil sum bolezni; b)  opredelitev možnega izvora bolezni na gospodarstvu in na katerih drugih gospodarstvih, kjer so živali iz dovzetnih vrst, ki so se lahko okužile ali kontaminirale; c)  seznam premikov oseb, živali, trupel živali, vozil, opreme ali kakršnih koli drugih snovi, ki so lahko prenesle povzročitelje bolezni na gospodarstva ali z njih; d)  zastopanost in distribucijo vektorjev bolezni, če je to potrebno.

(1)Po potrditvi določene bolezni iz Priloge 1 Uprava določi: a)  okuženo območje okoli okuženega gospodarstva s polmerom najmanj tri kilometre in b)  ogroženo območje s polmerom najmanj deset kilometrov okoli okuženega gospodarstva.

(2)Pri določanju okuženega in ogroženega območja je treba upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke dejavnike v zvezi z zadevno boleznijo ter objekte in naprave, potrebne za nadzor te bolezni.

(3)Če se območja iz prvega odstavka tega člena nahajajo na ozemlju več kakor ene države članice Evropske Unije, pristojni organi prizadetih držav članic sodelujejo pri določanju območij iz prejšnjega odstavka v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali. Kadar je to potrebno, se okuženo in ogroženo območje določita v skladu z odločbo Komisije.

(4)Uprava stalno obvešča imetnike živali in druge osebe, ki živijo in delajo na okuženem ali ogroženem območju, o vseh omejitvah in izvajanju ukrepov na teh območjih.

(1)Na okuženem območju uradni veterinar odredi oziroma izvede: a)  popis vseh gospodarstev z živalmi dovzetnih vrst; b)  redne obiske na gospodarstvih, klinične preglede živali in po potrebi odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave, vodenje evidence obiskov in rezultatov preiskav; pogostost obiskov mora biti v sorazmerju z resnostjo epizootije na gospodarstvih z največjim tveganjem; c)  prepoved premikov živali dovzetnih vrst z gospodarstev in njihov prevoz po javnih ali zasebnih cestah, razen po dostavnih poteh na gospodarstvu. Uprava lahko odstopi od prepovedi za cestni in železniški tranzit živali, če ta poteka brez razkladanja ali ustavljanja.

(2)Kadar gre za zakol v sili, lahko Uprava dovoli prevoz živali dovzetnih vrst pod uradnim nadzorom neposredno v klavnico znotraj okuženega območja, če v okuženem območju ni klavnice pod veterinarskim nadzorom, pa v klavnico na ogroženem območju, ki jo določi Uprava. Tak prevoz sme Uprava odobriti šele, ko uradni veterinar na gospodarstvu pregleda vse živali dovzetnih vrst in potrdi, da za nobeno od živali ne obstaja sum okužbe. Uradnega veterinarja, odgovornega za klavnico, mora uradni veterinar, zadolžen za gospodarstvo, obvestiti o nameravani pošiljki teh živali v klavnico.

(3)Ukrepi na okuženem območju ostanejo v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo, značilno za bolezen iz Priloge 1, ki mora preteči po odstranitvi živali z okuženega gospodarstva v skladu s 5. členom tega pravilnika in ko so izvedeni postopki čiščenja in razkuževanja v skladu s 15. členom tega pravilnika. Če pa določeno bolezen iz tega pravilnika prenaša vektor iz vrste insektov, lahko Uprava določi trajanje ukrepov in možno uvedbo kontrolnih živali. O sprejetih ukrepih Uprava nemudoma obvesti Komisijo v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.

(4)Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se ukrepi, ki veljajo na ogroženem območju, uporabijo tudi na nekdanjem okuženem območju.

(1)Uradni veterinar na ogroženem območju odredi oziroma izvede: a)  popis vseh gospodarstev z živalmi dovzetnih vrst; b)  prepoved premikov živali dovzetnih vrst z gospodarstev po javnih poteh, razen za vodenje živali na pašo ali v objekte za živali. Uradni veterinar lahko odobri odstopanje od te prepovedi za cestni ali železniški tranzit živali brez razkladanja ali ustavljanja; c)  dovoli prevoze dovzetnih vrst živali; d)  živali dovzetnih vrst ostanejo na ogroženem območju vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo po zadnjem potrjenem primeru določene bolezni. Po preteku tega obdobja se lahko živali odpeljejo z ogroženega območja pod nadzorom uradnega veterinarja neposredno v klavnico, ki jo določi Uprava, na zakol v sili. Tak prevoz sme Uprava odobriti šele, ko uradni veterinar na gospodarstvu pregleda vse živali dovzetnih vrst in potrdi, da za nobeno od njih ne obstaja sum okužbe. Uradnega veterinarja, odgovornega za klavnico, mora uradni veterinar, zadolžen za gospodarstvo, obvestiti o nameravani pošiljki živali v klavnico.

(2)Ukrepi na ogroženem območju ostanejo v veljavi vsaj najdaljšo inkubacijsko dobo, značilno za določeno bolezen iz Priloge 1, ki mora preteči po odstranitvi živali z okuženega gospodarstva v skladu s 5. členom tega pravilnika in ko so izvedeni postopki čiščenja in razkuževanja v skladu s 15. členom tega pravilnika. Če pa določeno bolezen prenaša vektor iz vrste insektov, lahko Uprava določi trajanje ukrepov in možno uvedbo kontrolnih živali. O sprejetih ukrepih Uprava nemudoma obvesti Komisijo v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.

(1)Če ukrepi iz drugega odstavka 11. člena tega pravilnika in točke d) prvega odstavka prejšnjega člena zaradi pojava novih primerov določene bolezni trajajo več kot 30 dni in če posledično nastanejo težave pri oskrbi živali, lahko Uprava na podlagi obrazložene vloge imetnika odobri premik teh živali z gospodarstva, ki je na okuženem ali ogroženem območju na drugo gospodarstvo na okuženem ali ogroženem območju, pod pogojem, če so izpolnjeni naslednji pogoji: a)  uradni veterinar potrdi dejstva iz vloge imetnika, b)  je opravljen pregled vseh živali na gospodarstvu, c)  živali za prevoz ne kažejo kliničnih znakov določene bolezni iz Priloge 1, d)  je vsaka žival predpisano označena.

(2)Uradni veterinar preveri vse izvedene ukrepe, zlasti za čiščenje in razkuževanje vozil po prevozu, da se med takim prevozom prepreči tveganje za širjenje povzročiteljev določene bolezni.

(1)Poleg splošnih ukrepov iz tega pravilnika se za nadzor in izkoreninjenje vezikularne bolezni prašičev uporabijo posebni ukrepi, določeni v Prilogi II Direktive 92/119/EGS.

(2)Posebni ukrepi za druge bolezni, določene v Prilogi 1, pa se sprejmejo v skladu z drugo alinejo 15. člena Direktive Sveta 92/119/EGS.

Uprava za okuženo gospodarstvo določi: a)  uporabo odobrenih razkužil v priporočenih koncentracijah; b)  da se postopki čiščenja izvajajo pod uradnim nadzorom: - v skladu z navodili, ki jih da uradni veterinar, in - na način, ki preprečuje tveganje za širjenje ali preživetje povzročiteljev določene bolezni; c)  po opravljenih postopkih iz prejšnje točke uradni veterinar preveri, če so bili vsi ukrepi pravilno izvedeni in da je preteklo vsaj 21 dni od dneva čiščenja in razkuževanja, ki je potrebno za zagotovitev popolnega uničenja povzročiteljev bolezni pred ponovno nastanitvijo živali vrst, ki so dovzetne na določeno bolezen.

(1)Nacionalni referenčni laboratoriji za bolezni iz Priloge 1, so določeni v pravilniku, ki ureja bolezni živali.

(2)Referenčni laboratorij Skupnosti za vezikularno bolezen prašičev je določen v Direktivi Sveta 92/119/EGS.

(3)Če za posamezno bolezen, določeno v Prilogi 1, referenčni laboratorij Skupnosti ni določen, se postopa v skladu z drugim odstavkom 18. člena Direktive Sveta 92/119/EGS.

(1)Uprava pripravi načrte ukrepov za bolezni iz Priloge 1.

(2)Načrti ukrepov se pripravijo v skladu s pravilnikom, ki ureja bolezni živali.

(1)Cepljenje proti boleznim iz Priloge 1 se lahko izvede kot dopolnitev ukrepov, sprejetih po potrditvi bolezni.

(2)Predlog in načrt cepljenja se pošljeta Komisiji v odobritev.

(3)Odločitev o uvedbi cepljenja iz prejšnjega odstavka se sprejme na podlagi naslednjih kriterijev:

-       gostota populacije določene živalske vrste na prizadetem območju;

-       povzetek lastnosti cepiva;

-       postopki nadzora distribucije, shranjevanja in uporabe cepiva;

-       vrsta in starost živali, ki morajo oziroma naj bi bile cepljene;

-       območja, kjer se mora oziroma naj bi se opravilo cepljenje;

-       predvideno trajanje akcije cepljenja.

(4)V primeru, da se sprejme odločitev o cepljenju iz drugega odstavka tega člena, je:

-       prepovedano cepljenje ali ponovitev cepljenja dovzetnih živali na sumljivem gospodarstvu

-       prepovedano je apliciranje hiperimunega seruma.

(5)Cepljene živali morajo biti jasno označene in ne smejo zapustiti območja cepljenja, razen če so namenjene za takojšnji zakol v klavnici, ki jo v ta namen določi uradni veterinar. Uradni veterinar lahko dovoli premik živali v klavnico šele, ko je opravil pregled vseh dovzetnih živali iz Priloge 1 na gospodarstvu in je potrdil, da pri nobeni od dovzetnih živali ne obstaja sum na okužbo.

(6)Uprava o poteku cepljenj iz tega člena redno obvešča Komisijo.

(7)Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko Uprava uvede cepljenje v nujnih primerih tudi brez predhodne odobritve Komisije. Odločitev o cepljenju, ki mora upoštevati stopnjo koncentracije živali v določenih regijah, potrebo po zaščiti posameznih pasem in geografsko območje, kjer se izvaja cepljenje, pošlje Uprava Komisiji, ki zadevo prouči in lahko sprejete ukrepe spremeni, zadrži, razširi ali ukine.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje določenih živalskih kužnih bolezni (Uradni list RS, št. 30/99).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Lista bolezni Priloga 2: (črtana) Priloga 3: (črtana)