Pravilnik o izvajanju Zakona o nadzoru državne meje

Ta pravilnik določa območje mejnega prehoda, način opravljanja mejne kontrole, namestitev zastav, način uporabe tehničnih sredstev, podrobnejše pogoje za izdajo odredbe ministra, pristojnega za notranje zadeve o prepovedi dejavnosti ob mejni črti ter ugotavljanje in reševanje mejnih incidentov.

(1)Območje mejnega prehoda obsega neposredno okolico z objekti za varno in učinkovito odvijanje prometa in opravljanje mejne kontrole.

(2)Območje mejnega prehoda za zračni promet obsega prostore za opravljanje mejne kontrole, tranzitni prostor za potnike v mednarodnem prometu, letališko ploščad, prostore za prtljago ter druge prostore in objekte, ki so potrebni za opravljanje mejne kontrole.

(3)Območje mejnega prehoda za morski promet obsega fizično omejen del pristanišča, objekte in določen del obale, potreben za opravljanje mejne kontrole ter del morja okoli plovila, kjer je to vezano ali zasidrano.

(4)Območje mejnega prehoda lahko obsega tudi druge objekte in območja, ki niso navedena v drugem in tretjem odstavku tega člena, kadar to opravičujejo varnostne razmere.

(1)Odločba, s katero se določi območje mejnega prehoda, mora vsebovati:

-       meje območja mejnega prehoda,

-       parcelne številke območja, zajetega v območje mejnega prehoda,

-       objekti in naprave na območju mejnega prehoda, ki so nujno potrebni za opravljanje mejne kontrole.

(2)Odločba, s katero se določi območje mejnega prehoda, se vroči lastnikom nepremičnin na območju mejnega prehoda in uporabnikom, ki opravljajo dejavnost na območju mejnega prehoda.

(3)Organizacije in posamezniki, ki opravljajo dejavnost na območju mejnega prehoda, so dolžni organu mejne kontrole izročiti seznam oseb, ki imajo upravičen razlog za gibanje na območju mejnega prehoda. Seznam mora vsebovati ime in priimek, datum rojstva in državljanstvo osebe.

(1)Mejna kontrola se opravi takoj po prihodu potnika oziroma prevoznega sredstva na območje opravljanja mejne kontrole. Če je potrebno, se lahko opravi mejna kontrola tudi v samem prevoznem sredstvu, med vožnjo ali na drugem določenem kraju. Potniki, ki potujejo z vozili, ostanejo med opravljanjem mejne kontrole praviloma v vozilu.

(2)Policisti opravljajo mejno kontrolo na območju mejnega prehoda, kjer so za to določena mesta. O opravljanju mejne kontrole iz kabine ali zunaj nje odloči vodja izmene na mejnem prehodu, v njegovi odsotnosti ter na mejnih prehodih, kjer vodje izmene ni, pa policist, ki opravlja mejno kontrolo.

(3)Ob vstopu v Republiko Slovenijo se mejna kontrola opravlja pred carinsko, ob izstopu iz nje pa za carinsko kontrolo.

(1)Mejna kontrola v železniškem prometu se opravlja na območju opravljanja mejne kontrole ali med vožnjo v vlaku.

(2)Pri opravljanju mejne kontrole v železniškem prometu se opravi kontrola potnikov, ki potujejo v železniškem prometu, uslužbencev železnice, vključno s tistimi, ki se vozijo v tovornih vlakih in drugih vlakovnih kompozicijah.

(3)Železniški prevoznik mora poskrbeti, da je pri vsakem vlaku (potniškem ali tovornem) ves čas mejne kontrole, zadostno število pooblaščenih delavcev železniškega prevoznika, ki po potrebi nudijo pomoč policistom pri izvajanju mejne kontrole na vlakih (potniških in tovornih).

(4)Železniški prevoznik je dolžan obvestiti organ mejne kontrole o vseh dejstvih in okoliščinah, ki bi kakorkoli lahko vplivale na opravljanje mejne kontrole.

(5)Če je potrebno istočasno opravljati mejno kontrolo na več vlakih, imajo vlaki, ki vozijo v mednarodnem prometu prednost pred vlaki, ki vozijo v meddržavnem prometu, potniški vlaki pred tovornimi, redni vlaki pred izrednimi ter vstopni vlaki pred izstopnimi. V teh primerih mora železniški prevoznik poskrbeti, da potniki ostanejo v vlaku, dokler se ne opravi mejna kontrola.

(1)Policist, ki sprejema od tujih varnostnih organov domnevnega državljana Republike Slovenije, mora pred sprejemom ugotoviti, ali je ta oseba dejansko državljan Republike Slovenije.

(2)V primeru, ko sprejema državljana druge države članice Evropske unije ali tujca državljana tretje države, mora preveriti, če se izroča v skladu z razlogi, ki so določeni v mednarodnem sporazumu. Če ugotovi, da oseba, ki jo izročajo tuji varnostni organi, ni državljan Republike Slovenije oziroma oseba, ki jo po mednarodnem sporazumu ni dolžan sprejeti, policist zavrne sprejem take osebe.

(1)Policist, odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole na mejnem prehodu, vodi dnevno poročilo, v katerega se poleg podatkov, navedenih v prilogi II Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (kodificirano besedilo) (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2016, str. 1) vpiše tudi:

-       ime in priimek vodje izmene,

-       imena in priimke policistov kontrolorjev in številke štampiljk, ki jih uporabljajo,

-       imena in priimke drugih policistov, ki na mejnem prehodu opravljajo katero koli pooblastilo po zakonu, ki ureja nadzor državne meje,

-       vse primere morebitne delne opustitve mejne kontrole z natančno opisanimi razlogi in časovnim obdobjem, v katerem je bila delno opuščena mejna kontrola,

-       izdaja vseh dokumentov (dokumenti po sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju, vizumi, dovoljenja …),

-       prijete osebe,

-       odkrite prekrške in kazniva dejanja,

-       zavrnitve, preklice zavrnitev in prepovedi izstopa iz države,

-       druge policijske in kazensko procesne ukrepe (izročitve in sprejem tujcev na mejnih prehodih idr.),

-       (črtana).

(2)Pri policistu iz prejšnjega odstavka mora biti razvid vseh žigov na mejnem prehodu.

(1)Na mejnem prehodu za mednarodni promet sta izobešeni zastavi Republike Slovenije in Evropske unije, vsaka na svojem drogu.

(2)Drog za zastavo se postavi:

-       na mejnem prehodu za morski in rečni promet – na območju mejnega prehoda, predvidenem za pristajanje plovil oziroma ob objektu, kjer organ mejne kontrole opravlja mejno kontrolo,

-       na mejnem prehodu za zračni promet – pred objektom iz smeri letališke ploščadi, kjer organ mejne kontrole opravlja mejno kontrolo.

(3)Zastavi sta v velikosti 3 x 1,5 m, izobešeni na kovinskih drogovih srebrno-modre barve, visokih 7 m, oziroma na drogovih, ki nista nižja od poslopja mejnega prehoda.

(4)Na mejnem prehodu, kjer pihajo močni vetrovi, sta izobešeni zastavi v velikosti 2 x 1 m na drogovih višine 5 m, oziroma na drogovih, ki nista nižja od poslopja mejnega prehoda.

Mesta postavitev posameznih tabel in zastav, ki so določene s tem pravilnikom, določi policija.

(1)Policija pri opravljanju nadzora državne meje uporablja tehnična sredstva iz prvega odstavka 8. člena Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo, 15/13 – ZNPPol, 5/17, 68/17, 47/19, 139/20, 161/21 in 29/22).

(2)Table z opozorilnimi napisi se postavijo tam, kjer je potrebno na ta način opozoriti na bližino državne meje.

(3)Druga signalizacija se postavi na mestih, kjer je potrebno podati obvestilo o režimu razvrščanja potnikov na mejnih prehodih.

(4)Tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanje se postavijo na delih državne meje, kjer je to smotrno za odkrivanje in preprečevanje nezakonitih prehodov državne meje. Ta tehnična sredstva lahko obsegajo tudi postavitev fotografskih naprav z detektorji gibanja na zeleni meji z namenom opozarjanja na nezakonit prehod državne meje in v smislu čimprejšnjega interveniranja policije za odkritje storilca kaznivega dejanja ali prekrška.

(5)Tehnična sredstva za prepoznavo oseb in predmetov obsegajo:

-       videonadzorne sisteme na mejnih prehodih, ki se uporabljajo z namenom dokazovanja kaznivih dejanj in prekrškov ter v pritožbenem postopku zoper delo policistov,

-       tehnično opremo, ki se uporablja za izvajanje Zakonika o schengenskih mejah.

(6)Tehnična sredstva za ugotovitev ali preverjanje identifikacije oseb ob primerjavi podatkov, zajetih v potovalnem dokumentu, se uporabljajo tako, da avtomatsko preberejo in preverijo podatke na potovalnem dokumentu oseb in jih primerjajo s podatki v evidencah, do katerih dostopa policija.

(7)Tehnična sredstva za identifikacijo vozil se uporabljajo tako, da omogočajo avtomatsko prepoznavo in branje registrskih tablic ter njihovo preveritev v evidencah, do katerih dostopa policija.

(8)Druga tehnična in druga sredstva so varovalna ograja ali druga tehnična ovira ali druga sredstva, ki se postavijo, namestijo in uporabljajo na mejnih prehodih ali drugje na državni meji z namenom preprečevanja nedovoljenega prehajanja državne meje.

(9)Na nameščenost videonadzornih sistemov se opozori z znakom. Znak mora biti nameščen tako, da je viden vsem potnikom, ne glede na to, ali vstopajo v državo ali izstopajo iz nje. Znak je velikosti 21 x 10,7 cm, na katerem je slika kamere in dobro viden napis »POLICIJA VIDEONADZOROVANO OBMOČJE« (VIDEO SURVEILLANCE), pod njim pa telefonska številka za pridobitev informacije, kje in koliko časa se hranijo posnetki videonadzora.

(10)Če so tehnična sredstva iz prvega odstavka tega člena, razen drugih tehničnih in drugih sredstev kot so varovalna ograja ali druga tehnična ovira, nameščena na državni meji in niso fizično varovana, mora policija z ustreznimi organizacijskimi ukrepi zagotoviti, da je dostop do teh naprav nepooblaščenim osebam onemogočen. Če je to možno, policija zagotovi, da se posnetki ne hranijo v teh snemalnih napravah. Če to zaradi tehničnih lastnosti naprav ni možno, je potrebno zagotoviti, da se posnetki shranijo na ustrezen medij in da so v napravi samo posnetki največ za zadnjih sedem dni.

(11)Posnetki se hranijo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, na primernem mediju v prostorih policije. Prostor mora biti urejen tako, da je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam.

(12)Pri vpogledu v evidenco videonadzornega sistema mora biti razvidno, kateri posnetki se hranijo, katera pooblaščena uradna oseba si je posnetke kasneje ogledala, kopirala ali drugače elektronsko obdelovala in s kakšnim razlogom.

(13)Pridobljeni posnetki se smejo kopirati ali kako drugače elektronsko obdelovati samo zaradi dokazovanja v kazenskih postopkih, postopkih o prekršku, disciplinskih postopkih, pri ugotavljanju dejanskega stanja v pritožbenih postopkih zoper delo policistov, pri ugotavljanju morebitne odškodninske odgovornosti ali izobraževanja. Če se posnetki kopirajo zaradi izobraževanja, jih je potrebno elektronsko tako obdelati, da iz kopij posnetkov ni mogoče ugotoviti identitete oseb ali drugih osebnih podatkov.

(1)Minister, pristojen za notranje zadeve, izda odredbo v skladu z drugim odstavkom 12. člena zakona o nadzoru državne meje v primerih, ko pride do dogodkov ali pojavov, ki ogrožajo javni red, ali se takšno ogrožanje utemeljeno pričakuje.

(2)Za dogodke ali pojave iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:

-       množične kršitve javnega reda in miru,

-       hujša kazniva dejanja,

-       javna zbiranja, ki povzročajo večje ali daljše zastoje ali ki lahko povzročijo množično nedovoljeno prehajanje državne meje ali mednarodne incidente,

-       večje naravne nesreče,

-       hujše nesreče, kot so strmoglavljenje letala, hujše železniške nesreče in podobno,

-       neposredna nevarnost terorističnih dejanj,

-       hujši mejni incidenti ali neposredna nevarnost mejnega incidenta.

(3)Pred uveljavitvijo je treba odredbo objaviti v sredstvih javnega obveščanja in na svetovnem spletu. O izdaji odredbe v zračnem oziroma morskem prometu je potrebno obvestiti tudi ministrstvo, pristojno za infrastrukturo. Enako se objavi tudi preklic odredbe.

(1)Policisti, ki zaznajo ali zvedo za mejni incident, morajo takoj storiti vse potrebno, da se zavarujejo sledovi dejanja in drugi materialni dokazi. O tem obvestijo generalno policijsko upravo, ta pa obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(2)Poročilo o mejnem incidentu mora vsebovati: dan in uro storjenega dejanja, podatke o povzročitelju, kako, s čim in kje je bilo dejanje storjeno, podatke o nastalih posledicah in druge ugotovitve, pomembne za nadaljnje obravnavanje mejnega incidenta.

(3)Če državni organi ali druge osebe tujih držav z zrakoplovom kršijo zračni prostor ob mejni črti Republike Slovenije, je potrebno poleg podatkov iz prejšnjega odstavka navesti tudi podatke o: opaženi vrsti in označbi zrakoplova, smeri, višini in oceni leta v notranjost zračnega prostora, vremenskih razmerah, kraju, s katerega je bila opažena kršitev, ter času in smeri, v kateri je zrakoplov zapustil zračni prostor Republike Slovenije. Določba se smiselno uporablja tudi za kršitve nedotakljivosti slovenskega morja in drugih voda.

(1)Na podlagi poročila in podatkov iz prejšnjega člena generalna policijska uprava odloči ali bo sama obravnavala mejni incident ali bo to naložila krajevno pristojni policijski upravi ali organu, ki je določen z mednarodno pogodbo.

(2)Če generalna policijska uprava na podlagi podatkov o mejnem incidentu oceni, da je pri obravnavanju mejnega incidenta potrebno sodelovanje ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, ali predstavnikov državnih organov sosednje države, jih o dogodku obvesti ali to naloži krajevno pristojni policijski upravi.

(1)Če državni organ sosednje države obvesti policijo, da je prišlo do mejnega incidenta na skupni državni meji, mora organizacijska enota policije, ki je bila o tem obveščena, takoj, preko pristojne policijske uprave, poročati generalni policijski upravi, ki odredi izvedbo nadaljnjih ukrepov.

(2)Državni organ, ki obravnava mejni incident, lahko pritegne k sodelovanju strokovnjake drugih državnih organov, organizacij in družb.

(1)Na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz obvestila iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika, pristojni organ, ki obravnava mejni incident, opravi ogled kraja mejnega incidenta, če je to mogoče.

(2)Ogled je potrebno obvezno opraviti, če ima mejni incident za posledico smrt ali telesno poškodbo osebe ali nastanek večje materialne škode.

(3)Za opravljanje ogleda se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek. O ogledu se napiše zapisnik. Če je potrebno, se opravi tudi rekonstrukcija mejnega incidenta. Pri rekonstrukciji lahko sodelujejo tudi predstavniki pristojnih organov sosednje države.

Mejni incidenti se rešujejo:

-       z dogovorom varnostnih organov obeh držav,

-       po diplomatski poti,

-       z delom mešanih komisij določenih z mednarodno pogodbo.

(1)Reševanje mejnih incidentov z dogovorom varnostnih organov obeh držav izvajajo pristojne policijske uprave ali generalna policijska uprava. Mejne incidente brez nastalih posledic ali z manjšimi posledicami rešuje pristojna policijska uprava s pristojnimi organi sosednje države na podlagi predhodnega dovoljenja generalne policijske uprave. Mejne incidente s hujšimi posledicami rešuje generalna policijska uprava.

(2)Generalna policijska uprava o posledicah in rešitvah mejnega incidenta obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(3)V primeru reševanja mejnih incidentov po diplomatski poti policija pošlje vso dokumentacijo ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve. Ta po diplomatski poti obvesti pristojne organe sosednje države. O rešitvi obvesti generalno policijsko upravo.

(4)Kadar mejne incidente rešujejo mešane komisije, morajo pri delu upoštevati veljavne mednarodne pogodbe.

Z dnem začetka uporabe tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o izvajanju Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 45/04, 39/05 in 60/07).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 21. decembra 2007.