Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo vinske ceste L 613 v delu obmejnega območja Republike Slovenije v občini Kungota

(1)S to uredbo se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za rekonstrukcijo vinske ceste L 613 v delu obmejnega območja Republike Slovenije v občini Kungota (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Državni prostorski načrt je izdelal URBIS, d.o.o., Maribor, pod številko projekta 2007/DPN-101.

(1)Ta uredba določa: ureditveno območje, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, in v službi, pristojni za urejanje prostora v občini Kungota.

(1)Rekonstrukcija vinske ceste se izvede po obstoječi trasi vinske ceste L 613 (v nadaljnjem besedilu: vinska cesta) z delno preložitvijo njene osi. Odsek rekonstrukcije vinske ceste se začne na zahodu od vključno parcele št. 229/2 k.o. Ciringa do vključno parcele št. 499/5 k.o. Ciringa na vzhodu.

(2)Dolžina celotne rekonstrukcije vinske ceste je 1,60 km.

(1)Območje državnega prostorskega načrta obsega parcele obstoječe vinske ceste in parcele ali dele parcel na njeni južni strani, ki so potrebne za rekonstrukcijo te ceste na obmejnem odseku v občini Kungota. Rekonstrukcija vinske ceste obsega ureditev horizontalnih elementov vinske ceste, odvodnjavanja in prometne signalizacije.

(2)Območje državnega prostorskega načrta meri približno 0,50 ha in vključuje zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 229/1, 229/2, 259/1, 259/5, 499/1, 261/1, 261/2, 270, 272, 499/2, 315, 498, 318/2, 339, 332/1, 332/2, 332/3, 340/2, 340/3, 499/4, 341/2, 344/1, 344/2, 499/3, 499/5 in 504, vse k.o. Ciringa.

Območje iz prejšnjega člena obsega:

-        območje rekonstruirane vinske ceste in spremljajočih ureditev odvodnjavanja cestnega telesa in

-        območje ureditev v obcestnem prostoru.

(1)Vertikalni in horizontalni tehnični elementi rekonstruirane vinske ceste upoštevajo minimalno projektno hitrost 30 km/h. Horizontalni in vertikalni elementi se prilagodijo obstoječi trasi vinske ceste z manjšimi spremembami. Minimalni horizontalni radij je 40 m, maksimalni vzdolžni naklon je zaradi prilagajanja obstoječim razmeram 13%.

(2)Normalni prečni prerez vinske ceste znaša pri vozišču minimalno 4,00 m in bankini širine 2 x 0,75 m. Na odsekih ceste, kjer so predvideni robniki, se za robnikom izvede berma širine 0,50 m. Na območju obojestranskih robnikov se zagotovi minimalna širina vozišča 5,50 m, lahko tudi s povozno asfaltno muldo širine 0,50 m.

Obstoječe lokacije priključkov in uvozov se ohranijo in prilagodijo novi ureditvi. Priključki so lahko tudi izogibališča nasproti vozečim vozilom.

Na celotnem rekonstruiranem odseku vinske ceste se izvede odvodnjavanje padavinske vode z:

-        razpršenim odvodnjavanjem po brežini na delih te ceste v nasipu;

-        robniki, muldami, požiralniki, kontrolnimi jaški, drenažami in prepusti na delih te ceste v vkopu.

(1)Brežine se prilagodijo obstoječemu terenu, utrdijo in zatravijo.

(2)Ob vinski cesti se postavi prometna oprema (prometna signalizacija in odbojne ograje).

Na območju državnega prostorskega načrta ni drugih obstoječih objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta ceste ni evidentiranih enot kulturne dediščine.

(2)Ob morebitnem odkritju najdišč arheološke dediščine mora investitor na območju državnega prostorskega načrta zagotoviti stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli in izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, s katerimi bodo določeni natančnejši pogoji za varstvo in izvedbo zaščitnega izkopavanja.

(3)Najpozneje deset dni pred izvedbo del je treba obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

(1)Dela se izvajajo v obsegu in na način, ki ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni evidentiranja naravnih vrednot, in sicer tako, da se:

-        rastlinske in živalske vrste kar najbolj ohranijo,

-        z gradnjo ne poslabša kakovost površinske in podzemne vode ter zraka, pa tudi ne življenjske razmere za rastline in živali.

(2)Po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot.

(1)Med gradnjo se zagotovi sodelovanje investitorja in izvajalca del z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi, dostop na sosednja kmetijska zemljišča in ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo. Po končani rekonstrukciji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča ponovno usposobijo za kmetijske namene.

(2)Posegi morajo biti izvedeni tako, da se povzroči kar najmanjša škoda na gozdnem rastju in tleh. Investitor mora med gradnjo in po izvedbi posega omogočiti enako gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč, kakor sta bila pred načrtovanimi posegi.

(1)Odvodnjavanje cestnega telesa se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov, in s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(2)Med gradnjo mora izvajalec organizirati izvajanje ukrepov ob morebitnem izlitju nevarnih tekočin, in sicer: onesnaženi material se mora izkopati in oddati v predelavo kot nevarni odpadek, razen če se ne izvede analiza, s katero pooblaščena organizacija ugotovi, da gre za nenevarni odpadek, ki je lahko odstranjen drugače.

Požarna varnost objektov se z rekonstrukcijo vinske ceste ne sme poslabšati. Vsi objekti in območja morajo imeti med gradnjo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila in površine za uporabo gasilnih naprav, preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena.

(1)Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše talne površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in tiste, na katerih so tla manj kakovostna.

(2)Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih in gradbenih površin ter odlagališč gradbenega materiala je treba omejiti oziroma preprečiti emisije prahu. S teh površin je treba preprečiti tudi odtekanje vode na kmetijske obdelovalne površine.

Med izvedbo in po rekonstrukciji vinske ceste ne smejo biti presežene mejne ravni hrupa. Med gradnjo mora izvajalec upoštevati predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih, vsa hrupna dela pa se po možnosti izvajajo v dnevnem času. Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.

Med rekonstrukcijo vinske ceste mora izvajalec ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo emisijske norme pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih, ter preprečiti prašenje z gradbišča in iz prevoznih sredstev.

Rekonstrukcija odseka vinske ceste se izvede v eni etapi.

(1)Gradbišče se organizira na območju iz 4. člena te uredbe. Pri urejanju gradbišča in za dostope se upoštevajo določbe 17. člena te uredbe.

(2)Obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo so:

-        zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,

-        zagotovitev ustreznega poteka motornega in peš prometa,

-        ustrezna ureditev vseh cest, ki bi se morebiti uporabljale za obvoz ali prevoz med gradnjo pred začetkom del, po gradnji pa sanacija nastalih poškodb na vseh površinah,

-        ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov, po gradnji pa ureditev morebitnih poškodb,

-        zagotovitev vseh potrebnih varnostnih ukrepov in organizacija na gradbišču, da bo preprečeno čezmerno onesnaževanje okolja, ob nezgodi pa zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1)Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2)Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

(3)Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo križanja gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s to uredbo, s traso vinske ceste. K vsaki rešitvi takega križanja mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja rekonstrukcije vinske ceste ali, po končani rekonstrukciji, soglasje njenega upravljavca.

(4)Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.

Z dnem uveljavitve te uredbe se na območju državnega prostorskega načrta šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti občine Kungota:

-        Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Maribor - Pesnica za obdobje 1986–000 in družbenega plana Občine Maribor - Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota (Uradni list RS, št. 72/97 in 81/04),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Kungota (Uradni list RS, št. 89/03).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-109/2007/8 Ljubljana, dne 28. novembra 2007 EVA 2007-2511-0200 Vlada Republike Slovenije Janez Janša l.r. Predsednik