Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI-D)

V Zakonu o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 - uradno prečiščeno besedilo) se v prvem odstavku 1. člena za besedo »naslovu« doda besedilo »magister prava ali«, za besedo »izpit« pa se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter določa način in pogoje, pod katerimi lahko magistri prava in univerzitetni diplomirani pravniki neposredno pristopijo k opravljanju pravniškega državnega izpita brez opravljanja pripravništva po tem zakonu.«.

V prvem odstavku 2. člena se za besedo »sodiščih« doda vejica in besedilo »lahko pa tudi pri državnih tožilstvih«.

V tretjem odstavku 3. člena se besedilo »eno leto« nadomesti z besedilom »osem mesecev«.

V prvem odstavku 4. člena se beseda »Univerzitetnemu« nadomesti z besedilom »Magistru prava in univerzitetnemu«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Magistru prava in univerzitetnemu diplomiranemu pravniku, ki je opravil strokovni izpit, ki ni pravniški državni izpit, se prizna ustrezni del pravniškega državnega izpita, ki je vsebinsko enak opravljenemu izpitu. Če je opravil strokovni izpit iz upravnega postopka, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo upravni postopek in položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v tretji alineji prvega odstavka 27. člena tega zakona. Če je opravil strokovni izpit za imenovanje v naziv, določen najmanj za visokošolsko izobrazbo, po predpisih, ki urejajo položaj javnih uslužbencev, se mu prizna ustni del pravniškega državnega izpita iz področja določenega v šesti alinei prvega odstavka 27. člena tega zakona.«.

Za prvim odstavkom 5. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »V skupnem številu pripravniških mest za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na sodišču, se na posameznem višjem sodišču, na katerega območju je sodišče nižje stopnje, ki posluje tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku, posebej določi število mest za usposabljanje pripravnikov, ki obvladajo italijanski oziroma madžarski jezik na višji ravni in prebivajo na območju višjega sodišča, na katerega območju je sodišče nižje stopnje, ki posluje tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se črta besedilo »odvetniških, notarskih,«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »Odvetniška zbornica Slovenije, Notarska zbornica Slovenije« nadomesti z besedilom »generalni državni pravobranilec«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V prvem odstavku 6. člena se v 1. točki besedilo »Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »države članice Evropske unije«. 3. točka se spremeni tako, da se glasi: »3. ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov oziroma je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja: - strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, - strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava, - strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa.«. Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Magister prava je lahko sodniški pripravnik, če izkaže, da je izdelal diplomsko oziroma magistrsko nalogo in da je opravil izpite iz temeljnih pravnih znanj: - na civilnopravnem področju, vsaj uvod v civilno pravo, splošni deli obligacijskega, gospodarskega in mednarodno-zasebnega prava, vključno s civilnim procesnim pravom, - na kazenskopravnem področju, vsaj splošni deli kazenskega prava, vključno s kazenskim procesnim pravom, - na delovnopravnem področju, vsaj splošni deli delovnega prava s temelji prava socialne varnosti, - na javnopravnem področju, vsaj splošni deli ustavnega, upravnega in mednarodnega prava ter prava Evropske unije, vključno z upravnim postopkom in upravnim sporom ter - na temeljnem pravnem področju, vsaj uvod v pravoznanstvo s temelji metodologije vrednotenja v pravu. Obseg temeljnih pravnih znanj iz prejšnjega odstavka podrobneje določi minister, pristojen za pravosodje, s pravilnikom, h kateremu da predhodno soglasje sodni svet.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Sodniški pripravnik je lahko tudi državljan države, ki ni članica Evropske unije, če aktivno obvlada slovenski jezik in izpolnjuje druge pogoje iz prejšnjih odstavkov in če obstaja pravna in dejanska vzajemnost z državo, katere državljan je.«.

Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Prijavi za opravljanje sodniškega pripravništva, ki vsebuje vsaj osebno ime, rojstni datum in naslov prebivališča, mora priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena tega zakona, razen dokazil o državljanstvu in poslovni sposobnosti, ki ju za državljane Republike Slovenije zaradi ugotavljanja pogojev iz 6. člena tega zakona pridobi predsednik višjega sodišča brezplačno pri upravljavcu matičnega registra na podlagi neposrednega elektronskega dostopa, tako da navede osebno ime, rojstni datum in naslov prebivališča osebe ter opravilno številko zadeve sodišča. Neposredni elektronski dostop, vključno z omogočanjem ustreznega elektronskega prenosa podatkov, zagotovi upravljavec matičnega registra.«. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Oseba mora priložiti prijavi tudi dokazila, ki so potrebna za določitev prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po določbah tega zakona in za zasedbo posebnih mest določenih v skladu s 5. členom tega zakona. Če je oseba pridobila strokovni naslov iz 6. člena tega zakona v Republiki Sloveniji, ji dokazil o strokovnem naslovu in dokazil za določitev prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po tem zakonu ni treba priložiti, temveč te podatke za ugotavljanje pogojev iz 6. člena tega zakona in za določitev ter objavo prednostnega vrstnega reda opravljanja pripravništva po tem zakonu pridobi predsednik višjega sodišča namesto nje na visokošolskem zavodu, na katerem je pridobila strokovni naslov. Prijavi ni treba prilagati dokazila o aktivnem znanju slovenskega jezika, če je oseba pridobila strokovni naslov iz 6. člena tega zakona v Republiki Sloveniji. Višja raven znanja jezika se izkazuje s pridobljenim strokovnim naslovom ustrezne smeri iz italijanskega ali madžarskega jezika, s končanim enakovrednim izobraževanjem v tujini, s pridobljeno javno veljavno listino za višjo raven znanja italijanskega ali madžarskega jezika na podlagi javno veljavnega izobraževalnega programa ali s potrdilom o vpisu v imenik sodnih tolmačev za enega od obeh jezikov.«.

V četrtem odstavku 8. člena se za besedo »sodišču« doda vejica in besedilo »pri državnem tožilstvu ali državnem pravobranilstvu«.

V prvem odstavku 10. člena se pred besedo »objavi« doda besedilo »z navedbo osebnega imena posameznega kandidata in njegovega prednostnega mesta«. V drugem odstavku se pred besedo »objavijo« doda besedilo »z navedbo osebnega imena posameznega kandidata, njegovega prednostnega mesta in dneva vložitve prijave«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Prednostni vrstni redi iz prejšnjih odstavkov se določijo in objavijo zaradi zagotavljanja spoštovanja vrstnega reda, sprotnega in točnega obveščanja kandidatov ter zagotavljanja zaupanja javnosti v transparentnost poslovanja sodne uprave. Objavijo se tudi v elektronski obliki na način, ki zagotavlja dostop javnosti. Če se podatki o prednostnih vrstnih redih, objavljenih na sodni deski, in v elektronski obliki razlikujejo, se šteje, da so pravilni podatki, objavljeni na sodni deski.«.

V drugem odstavku 10.a člena se v peti alinei črta beseda »univerzitetnega«.

Prvi in drugi odstavek 11.a člena se spremenita tako, da se glasita: »Sodniški pripravnik, ki je opravil sodniško pripravništvo kot oseba v delovnem razmerju na sodišču, ter državnotožilski in državnopravobranilski pripravnik z opravljenim pripravništvom v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, ki je državno tožilstvo oziroma državno pravobranilstvo, morajo po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu skleniti delovno razmerje za ustrezno delovno mesto na sodišču, pri državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, za toliko časa, kolikor je trajalo pripravništvo s sklenjenim delovnim razmerjem na sodišču, državnem tožilstvu oziroma državnem pravobranilstvu, ali za krajši čas, kakor v pozivu določi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Minister, pristojen za pravosodje, na predlog predstojnika organa, pri katerem obstaja ustrezno prosto delovno mesto, pisno pozove sodniškega, državnotožilskega in državnopravobranilskega pripravnika na delo v smislu sklenitve delovnega razmerja iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Če je predlogov več, odloči o njih minister, pristojen za pravosodje. Pri odločanju o predlogih upošteva zlasti možnost sklenitve delovnega razmerja za delovno mesto pri organu, v katerem je pripravnik opravljal pripravništvo, ter oddaljenost med krajem njegovega prebivanja in krajem delovnega mesta, glede katerega je sklenil delovno razmerje iz prejšnjega odstavka.«. Za tretjim odstavkom se dodata nov četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Poziv iz drugega odstavka tega člena lahko vroči tudi predsednik, član izpitne komisije ali zapisnikar takoj po opravljenem pravniškem državnem izpitu na kraju opravljanja izpita. Vročilnico podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik sam z besedami napiše na vročilnici datum prejema. Če sodniški, državnotožilski in državnopravobranilski pripravnik vročenega poziva na način iz prejšnjega odstavka noče sprejeti, se poziv izroči ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ki je vročitev odredilo, vročevalec pa zapiše na vročilnici dan, uro in razlog odklonitve sprejema. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.«. Dosedanji četrti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »Če sodniški, državnotožilski in državnopravobranilski pripravnik ne sklene delovnega razmerja na poziv iz drugega odstavka tega člena, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva.«.

V drugem odstavku 12. člena se besedilo »strokovno in upravno-tehnično osebje« nadomesti z besedilom »javne uslužbence«.

V drugem odstavku 13. člena se besedilo »eno leto« nadomesti z besedilom »šestnajst mesecev«.

Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sodniški pripravnik se usposablja pet mesecev na civilnopravnem področju na sodiščih in tri mesece na kazenskopravnem področju na sodiščih ali državnih tožilstvih.«.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za izbirno usposabljanje se prizna usposabljanje magistra prava in univerzitetnega diplomiranega pravnika: 1. na sodišču, 2. na ustavnem sodišču, 3. pri državnem tožilstvu, 4. pri zakonodajnem organu, 5. v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, 6. pri notarju, 7. pri odvetniku, 8. pri državnem pravobranilstvu, 9. pri pravni fakulteti ali visoki pravni šoli, 10. na pravnih delih v pravni osebi.«. V drugem odstavku se besedilo »12. točke« nadomesti z besedilom »10. točke«.

V 18. členu se besedilo »z zakonom določene za strokovno in upravno tehnično osebje« nadomesti z besedilom »s predpisi določene za javne uslužbence«.

V drugem odstavku 19. člena se za besedo »odstavka« doda vejica in besedilo »ki vsebuje vsaj osebno ime, rojstni datum in naslov prebivališča,«. V četrtem odstavku se beseda »kasneje« nadomesti z besedo »pozneje«. V šestem odstavku se črta besedilo »največ za eno leto«.

Za 19. členom se dodata nova 19.a člen in 19.b člen, ki se glasita: Pravico do opravljanja izpita ima tudi oseba, ki ni opravila pripravništva po tem zakonu, če: - je bila v rednem delovnem razmerju v trajanju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava, oziroma je bila v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli ali v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oziroma magister prava, - izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona, določene za sodniškega pripravnika, - je opravila obvezne oblike izobraževanja, ki jih s pravilnikom predpiše minister, pristojen za pravosodje, zlasti je prisostvovala na obravnavah in drugih procesnih dejanjih, izdelala osnutke sodnih odločb, se udeleževala seminarjev in drugih primerljivih oblik izobraževanj. Oseba iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za opravljanje izpita iz 19. člena tega zakona po izpolnitvi vseh pogojev iz prejšnjega odstavka. K zahtevi mora priložiti vsa dokazila o izpolnjevanju pogojev, razen dokazil o državljanstvu in poslovni sposobnosti, ki ju za državljane Republike Slovenije zaradi ugotavljanja pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi ministrstvo, pristojno za pravosodje, brezplačno, pri upravljavcu matičnega registra na podlagi neposrednega elektronskega dostopa, tako da navede osebno ime, rojstni datum in naslov prebivališča osebe. Neposredni elektronski dostop, vključno z omogočanjem ustreznega elektronskega prenosa podatkov, zagotovi upravljavec matičnega registra. Če je oseba pridobila strokovni naslov iz 6. člena tega zakona v Republiki Sloveniji, ji dokazil o strokovnem naslovu ni treba priložiti, temveč te podatke zaradi ugotavljanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi ministrstvo, pristojno za pravosodje, namesto nje na visokošolskem zavodu, kjer je pridobila strokovni naslov.

Stroške izpita krije kandidat. Stroške izpita za kandidata založi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Višino stroškov predpiše minister, pristojen za pravosodje, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita. Posameznik, ki v treh letih po opravljenem izpitu po svoji volji ne sklene delovnega razmerja v organih iz prvega odstavka 11.a člena tega zakona, je dolžan vrniti stroške izpita, ki jih je predhodno založilo ministrstvo, pristojno za pravosodje. Stroške mora povrniti najkasneje v 60 dneh po poteku triletnega roka. V odločbi, s katero se posameznemu kandidatu dovoli pristop k izpitu se določi višina stroškov izpita in obveznost iz prejšnjega odstavka. Posameznik lahko stroške izpita povrne tudi takoj po opravljenem izpitu oziroma pred potekom triletnega roka iz prejšnjega odstavka. Zaradi izpolnjevanja obveznosti iz tega člena ministrstvo, pristojno za pravosodje, v evidenci iz 30. člena tega zakona obdeluje tudi podatek o dolžnosti povrnitve stroškov izpita, predvidenem končnem roku povrnitve stroškov izpita in datumu, ko so bili stroški izpita povrnjeni.«.

V prvem odstavku 20. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Pristop k izpitu se sme zavrniti samo v naslednjih primerih: - če kandidat ni opravil pripravništva v skladu z določbami tega zakona, - če kandidat, ki se prijavi na podlagi 19.a člena tega zakona, ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 19.a člena tega zakona, - če je kandidat izgubil pravico do opravljanja izpita po šestem odstavku 19. člena tega zakona.«. V drugem odstavku se beseda »Pripravniku« nadomesti z besedo »Kandidatu«.

V prvem odstavku 21. člena se za besedo »komisijo« doda besedilo »oziroma komisijo z ustrezno manj člani, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu.« Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Predsednika državne komisije za pravniški državni izpit in njene člane imenuje minister, pristojen za pravosodje, za posamezna področja med izkušenimi sodniki, državnimi tožilci, odvetniki, notarji in drugimi uglednimi pravnimi strokovnjaki. Predlog za imenovanje predsednika državne komisije za pravniški državni izpit in njenih članov lahko dajo predsedniki sodišč, sodni svet, predsednik ustavnega sodišča, državna tožilstva, odvetniška in notarska zbornica ter pravne fakultete.«.

Za 24. členom se doda nov 24.a člen, ki se glasi: Pisne naloge, šifre kandidatov in izdelane pisne naloge (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo) veljajo za tajne, dokler se ocenjene izdelane pisne naloge ne označijo z osebnimi imeni kandidatov. Izpitno gradivo mora biti označeno kot izpitna tajnost. Predsednik državne komisije za pravniški državni izpit, člani izpitne komisije za pisni del pravniškega državnega izpita, zapisnikarji in drugi delavci ministrstva, pristojnega za pravosodje, ter druge osebe, ki jim je dostopno izpitno gradivo, morajo varovati izpitno tajnost izpitnega gradiva in ravnati z njim v skladu s pravili o izpitni tajnosti, ki jih določi minister, pristojen za pravosodje. Predsednik državne komisije za pravniški državni izpit, član izpitne komisije za pisni del pravniškega državnega izpita in zapisnikar, ki je kršil izpitno tajnost, je takoj razrešen. Osebe iz prejšnjega odstavka, ki ravnajo v nasprotju s tem zakonom in pravili o izpitni tajnosti, so disciplinsko, odškodninsko in kazensko odgovorne v skladu z zakonom in drugimi predpisi.«.

V drugem odstavku 26. člena se drugi stavek nadomesti z besedilom, ki se glasi: »V takem primeru lahko kandidat v naslednjem pisnem roku ponavlja pisni del izpita s področja, ki je bilo negativno ocenjeno.«.

V četrtem odstavku 28. člena se besedilo »predsednik izpitne komisije dovoli kandidatu, da v roku enega meseca ponavlja izpit iz tega področja« nadomesti z besedilom »lahko kandidat v naslednjem izpitnem roku ponavlja izpit s tega področja«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Če kandidat ponovitve izpita ne opravi uspešno, se šteje, da celotnega izpita ni opravil.«.

V prvem odstavku 29. člena se za besedo »komisije« pika nadomesti z vejico in doda besedilo »podeli pa ga minister, pristojen za pravosodje, oziroma funkcionar ali javni uslužbenec, ki ga minister, pristojen za pravosodje, pooblasti, na podelitvi v prostorih ministrstva, pristojnega za pravosodje«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Do izdaje in prejema potrdila o opravljenem izpitu iz prejšnjega odstavka se uspešnost opravljenega izpita izkazuje z začasnim potrdilom o opravljenem izpitu, ki ga kandidatu neposredno po izpitu izda in podeli izpitna komisija. Začasno potrdilo podpiše predsednik izpitne komisije.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Minister, pristojen za pravosodje, izda pravilnik iz tretjega odstavka 6. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Minister, pristojen za pravosodje, izda pravilnik iz prvega odstavka 19.a člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Minister, pristojen za pravosodje, izda pravila iz drugega odstavka 24.a člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Minister, pristojen za pravosodje, uskladi pravilnik iz tretjega odstavka 14. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Vlada Republike Slovenije in minister, pristojen za pravosodje, določita število pripravniških mest iz 5. člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Osebe, ki so nastopile sodniško pripravništvo pred dnem začetka uporabe tega zakona, zaključijo sodniško pripravništvo po dosedaj veljavnih predpisih. Dokler podatki iz matičnih knjig na podlagi 35. člena Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 37/03) niso preneseni v matični register, pridobi predsednik višjega sodišča v skladu z drugim odstavkom 7. člena zakona oziroma ministrstvo, pristojno za pravosodje, v skladu z drugim odstavkom 19.a člena zakona podatek o državljanstvu in poslovni sposobnosti pri upravljavcu matičnega registra na podlagi pisnega zaprosila.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po uveljavitvi. Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 - uradno prečiščeno besedilo). Št. 104-01/92-1/21 Ljubljana, dne 22. novembra 2007 EPA 1504-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.