Zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb (uradno prečiščeno besedilo) (ZPNOVS-UPB1)

Ta zakon ureja predmet in obseg parlamentarnega nadzora obveščevalno-varnostnih in varnostnih služb, sestavo, pristojnosti, naloge in način dela delovnega telesa Državnega zbora, pristojnega za nadzor obveščevalno-varnostnih in varnostnih služb ter njegova razmerja do Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor), Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) in ministrstev, drugih državnih organov, obveščevalno-varnostnih in varnostnih služb, organizacij in posameznikov.

Nadzor po tem zakonu opravlja Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (v nadaljnjem besedilu: komisija).

(1)Komisija nadzoruje obveščevalno-varnostne službe vlade in ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: obveščevalna služba).

(2)Komisija nadzoruje varnostne službe ministrstva, pristojnega za notranje zadeve in ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: varnostna služba).

(3)Komisija nadzoruje tudi druge obveščevalne in varnostne službe, ki jih za opravljanje podobne dejavnosti in s pooblastili, kot službe iz prejšnjih dveh odstavkov, ustanovijo državni organi.

Posamezni izrazi, ki so uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 1. »nadzorovana obveščevalna služba« je obveščevalna služba iz prejšnjega člena; 2. »nadzorovana varnostna služba« je varnostna služba iz prejšnjega člena; 3. »nadzorovana služba« je obveščevalna oziroma varnostna služba iz prejšnjega člena; 4. »nadzorovana dejavnost obveščevalne službe« je z zakonom določeno delovanje te službe, razen ukrepov iz 5. točke tega člena; 5. »nadzorovani ukrepi obveščevalne službe« so: a) posebne oblike pridobivanja podatkov, določene v 20. in 23. členu zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA (Uradni list RS, št. 23/99 in 56/2002 – ZJU), in b) posebne oblike pridobivanja podatkov, določene v 34. členu zakona o obrambi – ZObr (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 33/2000 – odločba US, 87/2001 – ZMatD, 47/2002 in 67/2002 – popr.); 6. »nadzorovani ukrepi varnostne službe« so: a) ukrepi, določeni v 149.a, prvem odstavku 149.b, 150., 151., 152., 155. in 155.a členu Zakona o kazenskem postopku – ZKP (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo, in b) ukrepi, določeni v 34. členu ZObr v zvezi s 149.a, prvim odstavkom 149.b, 150., 151., 152., 155., in 155.a členom ZKP; 7. »nadzorovani ukrepi« so ukrepi nadzorovanih služb iz 5. in 6. točke tega člena; 8. »predstojnik nadzorovane službe« je predstojnik službe iz prejšnjega člena; 9. »Operater elektronskih komunikacij« je operater po zakonu, ki ureja elektronske komunikacije; 10. »Izvajalec poštnih storitev« je izvajalec po zakonu, ki ureja poštne storitve.

(1)Nadzor obveščevalne službe obsega nadzorovano dejavnost iz 4. točke prejšnjega člena in nadzorovane ukrepe iz 5. točke prejšnjega člena.

(2)Nadzor varnostne službe obsega nadzorovane ukrepe iz 6. točke prejšnjega člena.

Komisija nadzoruje, ali so nadzorovana dejavnost in nadzorovani ukrepi iz prejšnjega člena v okviru ustave in zakona.

Vlada, pristojna ministrstva, nadzorovane službe ter drugi državni organi in organizacije so dolžni komisiji omogočiti izvedbo njenih nalog, določenih s tem zakonom.

(1)Člani komisije, drugi navzoči na seji komisije in drugi udeleženci nadzora po tem zakonu so dolžni varovati tajne podatke, s katerimi so se seznanili oziroma jih pridobili pri delu oziroma v zvezi z delom komisije.

(2)Za dokumente, drugo gradivo in podatke komisije, ki so tajni oziroma vsebujejo tajne podatke, se uporablja zakon, ki ureja tajne podatke.

(3)Predsednik komisije je v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, pooblaščena oseba za določanje vseh stopenj tajnosti podatkov, ki jih izdaja komisija.

(1)Komisijo ustanovi državni zbor.

(2)Komisija je sestavljena in deluje v skladu s poslovnikom državnega zbora, kolikor ta zakon ne določa drugače.

(3)Način svojega dela komisija podrobneje uredi s poslovnikom, ki ga sprejme državni zbor na predlog komisije.

(1)Komisija ima največ devet članov.

(2)Predsednika, podpredsednika in člane komisije izvoli državni zbor z večino glasov vseh poslancev na predlog poslanskih skupin.

(3)Odsotnega člana komisije ne more nadomestiti drug poslanec.

(1)Seje komisije so zaprte za javnost.

(2)Komisija lahko na predlog njenega predsednika ali poslanske skupine z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da bo seja ali del seje javen.

(3)Komisija ne more odločati na korespondenčni seji.

Nadzor iz 24. in 25. člena ter tretjega odstavka 29. člena tega zakona komisija izvaja preko skupine najmanj treh svojih članov iz vrst poslancev opozicije in poslancev koalicije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena skupina), ki jih za vsak nadzor posebej komisija pooblasti z večino glasov vseh članov.

(1)Za izvrševanje nadzora dejavnosti obveščevalne službe iz 4. točke 4. člena tega zakona ima komisija naslednje pristojnosti in naloge: – nadzira dejavnost obveščevalne službe v zvezi s skladnostjo s sprejeto politiko nacionalne varnosti; – obravnava letni program dela obveščevalne službe; – obravnava poročila o delu in o finančnem poslovanju obveščevalne službe; – obravnava predlog državnega proračuna in predloge drugih aktov, ki se nanašajo na financiranje obveščevalne službe; – obravnava obvestila in pobude posameznikov in organizacij, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije.

(2)Za izvrševanje nadzora ukrepov obveščevalne službe iz 5. točke 4. člena tega zakona ima komisija tudi naslednje pristojnosti in naloge: – nadzira uporabo s sodno odločbo odrejenih nadzorovanih ukrepov; – nadzira odreditev in uporabo nadzorovanih ukrepov, ki se ne odrejajo s sodno odločbo.

Za izvrševanje nadzora ukrepov varnostne službe iz 6. točke 4. člena tega zakona ima komisija enake pristojnosti in naloge kot iz drugega odstavka prejšnjega člena ter smiselno enake pristojnosti in naloge kot iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Vlada komisiji predloži v obravnavo program dela posamezne nadzorovane obveščevalne službe za tekoče leto.

(1)Vlada komisiji predloži v obravnavo celovito poročilo o delu in o finančnem poslovanju posamezne nadzorovane obveščevalne službe v preteklem letu.

(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podrobne podatke o splošni dejavnosti nadzorovane obveščevalne službe, o njeni dejavnosti posebnega pomena za nacionalno varnost in o višini in namenu porabe finančnih sredstev za izvrševanje posameznih nalog ter podatke iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 19. člena tega zakona in podatke o številu oseb, ki jih je nadzorovana obveščevalna služba operativno obravnavala.

(1)Nadzorovana obveščevalna služba vsake štiri mesece, po potrebi pa tudi zunaj tega roka, komisiji poroča o izvrševanju svojih splošnih dejavnosti.

(2)Vlada komisiji poroča o posameznih dejavnostih nadzorovane obveščevalne službe, ki so posebnega pomena za nacionalno varnost.

(3)Poročila iz prejšnjih dveh odstavkov lahko zahteva tudi komisija.

(1)Komisija lahko med letom zahteva, da ji vlada predloži poročilo o finančnem poslovanju nadzorovane obveščevalne službe.

(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o višini in namenu porabe finančnih sredstev za izvrševanje posameznih nalog.

(1)Nadzorovana obveščevalna služba vsake štiri mesece, po potrebi pa tudi zunaj tega roka, komisiji poroča o uporabi nadzorovanih ukrepov.

(2)Poročilo o uporabi s sodno odločbo odrejenih nadzorovanih ukrepov obveščevalne službe vsebuje tudi naslednje podatke: – število zadev, v katerih so bili ukrepi odrejeni; – število oseb, zoper katere so bili ukrepi odrejeni; – število oseb, zoper katere so bili ukrepi uporabljeni; – število zavrnjenih predlogov za odreditev ukrepov; – zakonite razloge za odreditev ukrepov v posameznih zadevah; – število in vrsta komunikacijskih sredstev, ki so bila nadzorovana v posameznih zadevah; – obdobje, za katerega so bili posamezni ukrepi odrejeni v posameznih zadevah; – podatke o ugotovljenih nepravilnostih pri izvajanju ukrepov v posameznih zadevah.

(3)Poročilo o odreditvi in uporabi nadzorovanih ukrepih obveščevalne službe, ki se ne odrejajo s sodno odločbo, vsebuje smiselno enake podatke iz prejšnjega odstavka.

(4)Poročilo iz drugega in tretjega odstavka tega člena vsebuje tudi podatke o nadzorovanih ukrepih, ki še niso zaključeni.

(5)Komisija lahko zahteva tudi podrobno poročilo o posameznih nadzorovanih ukrepih.

Vlada komisiji predloži v obravnavo program dela posamezne nadzorovane varnostne službe za tekoče leto.

(1)Vlada komisiji predloži v obravnavo poročilo o delu in o finančnem poslovanju, ki se nanaša na uporabo nadzorovanih ukrepov posamezne varnostne službe v preteklem letu.

(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: – število oseb, zoper katere so bili nadzorovani ukrepi odrejeni; – število oseb, zoper katere so bili nadzorovani ukrepi uporabljeni; – število zavrnjenih pobud za odreditev ali odobritev nadzorovanih ukrepov; – število in vrsta nadzorovanih ukrepov po posameznih območjih pobudnikov; – število posameznih kaznivih dejanj, zaradi katerih so bili nadzorovani ukrepi odrejeni ali odobreni; – število oseb, zoper katere so bile po predhodni uporabi nadzorovanih ukrepov podana kazenska ovadba; – višina porabe namenskih finančnih sredstev za izvedbo nadzorovanih ukrepov.

(3)Komisija lahko zahteva tudi podrobne podatke o finančnem poslovanju z namenskimi sredstvi.

(1)Nadzorovana varnostna služba vsake štiri mesece, po potrebi pa tudi zunaj tega roka, komisiji poroča o uporabi nadzorovanih ukrepov.

(2)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: – število zadev, v katerih so bili odrejeni ali odobreni ukrepi; – število oseb, zoper katere so bili ukrepi odrejeni ali odobreni; – število in vrsta komunikacijskih sredstev, ki so bila nadzorovana v posameznih zadevah; – število in vrsta ostalih odrejenih ali odobrenih ukrepov v posameznih zadevah; – obdobje, za katerega so bili nadzorovani ukrepi odrejeni ali odobreni v posameznih zadevah; – podatke o neizvršenih, pred pisno odredbo začetih in ugotovljenih nepravilnosti pri izvajanju nadzorovanih ukrepov v posameznih zadevah.

(3)Poročilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o nadzorovanih ukrepih, ki še niso zaključeni.

(4)Komisija lahko zahteva tudi poročilo o posameznih nadzorovanih ukrepih.

(1)Predstojnik nadzorovane službe je dolžan na zahtevo komisije ustno predstaviti na seji komisije katerokoli od poročil, ki jih nadzorovana služba po tem zakonu predloži komisiji, in odgovarjati na vprašanja članov komisije.

(2)Pravica odklonitve odgovora na posamezno vprašanje iz drugega odstavka 26. člena tega zakona velja tudi za predstojnika nadzorovane službe.

Pooblaščena skupina lahko opravi napovedani ali nenapovedani ogled naprav in prostorov, ki jih uporablja nadzorovana služba v zvezi z nadzorovanjem in snemanjem elektronskih komunikacij.

(1)Pooblaščena skupina lahko zahteva vpogled v dokumente, drugo gradivo in podatke nadzorovane službe, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pooblaščena skupina ne sme vpogledati v tisti del dokumentacije nadzorovane službe, iz katerega bi bilo lahko razvidno, da v postopku delujejo ali sodelujejo tajni delavci oziroma sodelavci po določbah ZKP, ZObr in ZSOVA oziroma bi bila lahko razkrita identiteta teh tajnih delavcev ali sodelavcev.

(1)Zaposleni v nadzorovani službi so v okviru pooblastil, ki jih imajo na svojem delovnem mestu ali položaju, dolžni storiti, kar je potrebno, da komisija lahko izvršuje svoj nadzor in so dolžni pri tem z njo sodelovati.

(2)Na zahtevo komisije se je vsak zaposleni v nadzorovani službi dolžan udeležiti seje komisije in na njej v okviru pooblastil, ki jih ima na svojem delovnem mestu ali položaju, dajati pojasnila ter odgovarjati na vprašanja članov komisije. Zaposleni lahko zavrne odgovor na posamezno vprašanje, pri čemer se uporabljajo določbe ZKP o odklonitvi odgovora na posamezno vprašanje. Komisija mora zagotoviti tajnost identitete zaposlenega.

(3)Zaposleni v nadzorovani službi sme obvestiti komisijo o domnevni nezakonitosti nadzorovanega ukrepa ali njegovega izvrševanja ter o okoliščinah in dejstvih v zvezi s tem, razen če je bil glede posameznega nadzorovanega ukrepa ali ukrepov nadzor začasno odložen.

(1)Če predstojnik nadzorovane službe meni, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pod katerimi se sme za določen čas odložiti dajanje podatkov komisiji ali odložiti posamičen nadzor, o tem obvesti pristojnega ministra oziroma vlado.

(2)Vlada lahko odloči, da se v posameznem primeru nadzorovanega ukrepa ali več med seboj povezanih nadzorovanih ukrepov nadzor začasno odloži: – če bi to resno ogrozilo uspešen potek posamezne dejavnosti nadzorovane obveščevalne službe posebnega pomena za nacionalno varnost, ki še ni zaključena; – če bi to resno ogrozilo uspešen potek predkazenskega postopka, ki še ni zaključen; – če bi to resno ogrozilo uspešno izvedbo posameznega ali več med seboj povezanih nadzorovanih ukrepov, ki še niso zaključeni; – če obstaja resna nevarnost, da bi bilo s tem ogroženo življenje ljudi; – če obstaja resna nevarnost, da bi bilo s tem omogočeno razkritje zaščitenega vira informacij.

(1)Če vlada odloči, da se začasno odloži nadzor, v sklepu: – določi nadzorovani ukrep oziroma med seboj povezane ukrepe, na katere se odlog nanaša; – navede zakonske razloge, zaradi katerih nadzor odloži; – določi rok, za katerega se nadzor odloži, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.

(2)Komisija lahko z dvotretjinsko večino vseh članov komisije odloči, da se kljub sklepu vlade o začasnem odlogu nadzora ta nadzor izvrši. Določbe tega zakona o odlogu izvršitve nadzora se v takem primeru ne uporabljajo od trenutka sprejema odločitve na seji komisije. Komisija mora svojo odločitev pisno obrazložiti.

(3)Vlada lahko predlaga komisiji pred iztekom roka, za katerega se nadzor odloži, da se ta rok podaljša za največ šest mesecev. Odločitev o podaljšanju roka mora komisija sprejeti z dvotretjinsko večino vseh članov.

(4)Sklep iz prvega in predlog iz tretjega odstavka tega člena mora biti obrazložen, komisija pa v vsakem primeru lahko zahteva dopolnitev obrazložitve.

(5)Vlada odločitev o začasnem odlogu nadzora nemudoma pošlje predstojniku nadzorovane službe, o njegovi vsebini pa po potrebi obvesti tudi operaterja elektronskih komunikacij, na čigar omrežju se izvaja nadzorovani ukrep oziroma ukrepi, izvajalca poštnih storitev in upravne organe, organe lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega prava in nosilce javnih pooblastil, ki imajo podatke o nadzorovanem ukrepu oziroma ukrepih, glede katerih je bil nadzor začasno odložen.

(6)Komisija ne izvaja nadzora nadzorovanih ukrepov, glede katerih je bil nadzor začasno odložen, organi in osebe, ki so po tem zakonu dolžne dajati podatke oziroma omogočiti nadzor, pa tega za čas odloga ne smejo storiti. Ta določba se uporablja tudi za čas od obvestila predstojnika nadzorovane službe iz prvega odstavka 27. člena tega zakona do odločitve vlade, če ta čas ni daljši od osmih dni.

(1)Operaterji elektronskih komunikacij so dolžni o programski opremi in vmesnikih, ki jih zagotavljajo v skladu s predpisi za nadzor nad telekomunikacijskim prometom in o vseh spremembah le-te, obvestiti komisijo na način, iz katerega so razvidne možnosti in načini posegov v tajnost telekomunikacijskih sporočil in drugega nadzora telekomunikacijskega prometa.

(2)Operaterji elektronskih komunikacij vsake tri mesece komisijo obveščajo o prepisih dela izreka odredbe, ki ga prejmejo za izvedbo nadzora nad telekomunikacijskim prometom in o dejansko izvedenem nadzoru nad telekomunikacijskim prometom.

(3)Operaterji elektronskih komunikacij pooblaščeni skupini omogočijo izvedbo napovedanega ali nenapovedanega ogleda naprav in prostorov, ki jih uporablja nadzorovana služba v zvezi z nadzorovanjem in snemanjem telekomunikacij. Pri tem morajo pooblaščeni skupini zlasti omogočiti neoviran vstop v te prostore, pregled vmesnikov in drugih naprav ter vpogled v registracijo posegov nadzora telekomunikacijskega prometa.

(4)Na zahtevo komisije ji morajo operaterji elektronskih komunikacij zagotoviti podatke iz registracije posegov nadzora prometa elektronskih komunikacij, ki se nanašajo na določen nadzorovan ukrep.

Izvajalci poštnih storitev po zakonu, ki ureja poštne storitve, komisijo vsake tri mesece obveščajo o posegih v tajnost poštnih pošiljk, ki jih omogočijo v skladu z zakonom v zvezi z nadzorovanimi ukrepi.

Pooblaščeni predstavnik operaterja elektronskih komunikacij oziroma izvajalca poštnih storitev se je na zahtevo komisije dolžan udeležiti njene seje, dajati pojasnila in druge informacije v zvezi s podatki iz 29. in 30. člena tega zakona ter odgovarjati na vprašanja članov komisije glede tega. Pooblaščeni predstavnik lahko zavrne udeležbo na seji ali odkloni odgovor, pri čemer se uporabljajo določbe ZKP o oprostitvi dolžnosti pričevanja ali odklonitvi odgovora na posamezno vprašanje.

(1)Državni organi, razen sodišč, ter upravni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega prava in nosilci javnih pooblastil so dolžni komisiji na njeno zahtevo dajati podatke in dokumente, ki se nanašajo na pristojnosti in naloge komisije in ji omogočiti pregled dokumentacije, razen kolikor je to v nasprotju z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ta obveznost velja za vse podatke in dokumente, ne glede na to, iz katerega vira in s kakšnim namenom jih je organ pridobil.

(2)Na zahtevo komisije se je zaposleni v državnih organih, razen sodiščih, upravnih organih in organih lokalnih skupnosti dolžan udeležiti seje komisije in na njej dajati pojasnila ter odgovarjati na vprašanja članov komisije v zvezi s podatki in dokumenti iz prejšnjega odstavka. Zaposleni lahko zavrne udeležbo na seji ali odkloni odgovor, pri čemer se uporabljajo določbe ZKP o oprostitvi dolžnosti pričevanja ali odklonitvi odgovora na posamezno vprašanje. Komisija mora zagotoviti tajnost identitete zaposlenega.

(1)Vsak posameznik ali organizacija lahko komisijo obvesti o domnevno nezakoniti uporabi nadzorovanih ukrepov in ji da pobudo za izvedbo nadzora.

(2)Če pobudnik navaja, da je bila z domnevno nezakonito uporabo nadzorovanih ukrepov kršena njegova pravica, komisija pa po opravljenem nadzoru ugotovi, da je bila v zvezi z uporabo nadzorovanih ukrepov v tem primeru ugotovljena nezakonitost, ga o tem obvesti.

Komisija državnemu zboru enkrat letno poroča o svojem delu in o splošnih ugotovitvah nadzora ter mu predlaga sprejem stališč in sklepov v zvezi z nadzorom.

Poročilo iz prejšnjega člena ne zajema informacij o posameznih dejavnostih nadzorovane službe posebnega pomena za nacionalno varnost, ki še niso zaključene, in informacij o posamičnih primerih omejitev pravice do zasebnosti posameznikov.

Do ustanovitve komisije opravlja nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami Komisija za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb Državnega zbora Republike Slovenije skladno s tem zakonom.

(1)Državni zbor sprejme poslovnik komisije najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Do sprejema poslovnika se za postopek izvajanje nadzora po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/2002), v delu, ki se nanaša na komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 49. člen zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 23/99 in 56/2002 – ZJU) in 126.a člen zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98 – popr., 93/2001, 52/2002 – ZDU-1 in 56/2002 – ZJU).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.