23. člen

(1)Majhna bazenska kopališča morajo imeti enega reševalca iz vode.

(2)Na srednjih in velikih kopališčih se število reševalcev iz vode določi tako, da se reševalcem iz vode na mestih opazovanja določenih s tem pravilnikom, doda en reševalec iz vode.

(3)Kadar je kopalcev na naravnem kopališču več, kot je ustrezno število obiskovalcev, določeno v tretjem odstavku 19. člena tega pravilnika, se meje opazovalnih razdalj za reševalce iz vode zmanjšajo za eno tretjino, ustrezno pa je treba povečati število reševalcev iz vode.

(4)Dodatni reševalci iz vode, ki so na kopališču in ne opravljajo neprekinjenega opazovanja kopalne površine in bazenske ploščadi, zagotavljajo dajanje prve pomoči, nadzorujejo upoštevanje kopališkega reda na suhih površinah kopališča in zamenjujejo reševalce iz vode na opazovalnih mestih.

(5)Če naloge reševalca iz vode na kopališču opravlja samo en reševalec iz vode, lahko svoje naloge opravlja neprekinjeno največ 10 ur.

(6)Če naloge reševalca iz vode na kopališču opravljata dva ali več reševalcev iz vode, si morajo mesta opazovanja menjavati vsaj na 2 uri.

(7)Če je na kopališču več reševalcev iz vode, upravljavec enega od njih določi za vodjo. Vodja usmerja delo reševalcev iz vode in redarjev ter izpolnjuje in podpisuje dnevnik dela reševalcev iz vode.