Pravilnik o organizaciji in načinu verske duhovne oskrbe v policiji

Ta pravilnik določa organizacijo in način izvrševanja pravice do verske duhovne oskrbe policistov in policistk (v nadaljnjem besedilu: policist).

Policist ima pravico do verske duhovne oskrbe pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja versko svobodo in v tem pravilniku.

(1)Versko duhovno oskrbo in njene predstavitve v policiji organizirajo uslužbenci oziroma uslužbenke generalne policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: uslužbenec generalne policijske uprave), ki morajo pri izvrševanju te pravice zagotoviti enakopravnost različnih veroizpovedi.

(2)Pri organiziranju verske duhovne oskrbe lahko uslužbenec generalne policijske uprave sodeluje z drugimi državnimi organi in predstavniki registriranih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji.

(3)Podroben opis nalog in obveznosti uslužbenca generalne policijske uprave se določi v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.

(4)Uslužbenec generalne policijske uprave lahko o svojem delu glede verske duhovne oskrbe v policiji na spletni strani policije in profilih policije na družbenih omrežjih na primeren način obvešča notranjo in zunanjo javnost.

Vodje policijskih enot morajo zagotoviti, da se verska duhovna oskrba policistov izvaja nemoteno in ne ovira rednega dela policijske enote. Kot redno delo se šteje nemoteno izvajanje nalog iz 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19).

(1)Policist ima pravico do verske duhovne oskrbe na podlagi izrecne želje.

(2)Policist uresničuje pravico do verske duhovne oskrbe v času, ko neposredno ne opravlja nalog, v času pripravljenosti na delovnem mestu ali času, ki je določen za počitek. Praviloma se čas, ko je policist pri verski duhovni oskrbi, ne šteje v delovni čas, razen v primerih, določenih v tretjem odstavku tega člena.

(3)V izjemnih primerih (npr. daljše neprekinjeno delo zaradi posebnih okoliščin, kot so naravne nesreče, izredno stanje, delo v vojnih razmerah in podobno) se lahko verska duhovna oskrba policistov izvaja tudi med delovnim časom, vendar pa zaradi tega ne sme biti ovirano izvajanje nalog.

(4)O izvajanju duhovne oskrbe na podlagi prejšnjega odstavka odloči generalni direktor policije za uslužbence generalne policijske uprave, direktor policijske uprave za uslužbence policijske uprave, v mednarodnih mirovnih in drugih misijah pa vodja slovenske misije v soglasju z vodstvom teh misij.

(1)Za izrecno željo do verske duhovne oskrbe se šteje vsaka želja, ki jo policist sporoči ustno ali pisno vodji policijske enote ali uslužbencu generalne policijske uprave. Policist mora željo sporočiti najmanj tri dni pred dnem, ko želi to pravico uveljavljati, razen v izjemnih primerih, določenih v tretjem odstavku prejšnjega člena.

(2)Vodja policijske enote mora o tem obvestiti uslužbenca generalne policijske uprave.

(3)Če policist izrazi željo neposredno uslužbencu generalne policijske uprave, mora ta o tem obvestiti njegovega vodjo, da v skladu s 4. členom tega pravilnika zagotovi, da uveljavljanje pravice do verske duhovne oskrbe ne bi oviralo rednega dela policijske enote.

(1)Verska duhovna oskrba se izvaja v obliki razgovora ali obreda z duhovnikom izbrane veroizpovedi, glede na običaje vere, v kateri se verska duhovna oskrba izvaja.

(2)Ob državnih in verskih praznikih oziroma ob drugih svečanostih se lahko zagotovi organizirana duhovna oskrba večjega števila policistov v obliki verskega obreda v verskem objektu, izjemoma pa tudi v primernih prostorih policije. Za organizacijo verskega obreda je odgovoren uslužbenec generalne policijske uprave.

(1)Verska duhovna oskrba se izvaja v ustreznih prostorih policije, če je to mogoče, lahko pa tudi v prostorih verske skupnosti ali v drugih prostorih.

(2)Kot ustrezni prostor za izvajanje verske duhovne oskrbe se šteje prostor, ki zagotavlja zaupnost pogovora.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.