24.a člen ZSSloV

(1)Ne glede na Zakon o obrambi se lahko v miru na ministrstvu organizira služba varovanja, ki fizično varuje objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo (v nadaljnjem besedilu: varovan objekt), za katere ocena tveganja to dopušča. V službi varovanja, ki je notranja organizacijska enota ministrstva, se lahko zaposlijo javni uslužbenci, ki opravljajo delo varnostnika in izpolnjujejo pogoje za zaposlitev v skladu z Zakonom o obrambi in zakonom, ki ureja zasebno varovanje. Varnostnik pri opravljanju dela nosi službeno strelno orožje, službeno izkaznico in delovno obleko, ki jih predpiše minister.

(2)Pri izvajanju nalog varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe v skladu s prvim odstavkom 29. člena Zakona o obrambi: 1. opozoriti osebo, naj odide z varovanega objekta, ki ga varuje, če se ta tam neupravičeno zadržuje; 2. ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu iz varovanega objekta, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje; 3. površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega objekta, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje; 4. preprečiti osebi vstop v varovani objekt oziroma izstop iz njega, če ta odkloni pregled iz prejšnje točke ali če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti iz 2. točke tega člena; 5. zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali hišni red v varovanem objektu, da s tem takoj preneha ali varovani objekt zapusti; 6. zadržati osebo, ki so jo zalotili pri kaznivem dejanju v varovanem objektu, do prihoda vojaške policije; 7. uporabiti sredstva za vklepanje, če osebe iz prejšnje točke ni moč zadržati drugače; 8. uporabiti fizično silo, če osebi ne more drugače preprečiti vstopa v varovani objekt oziroma izstopa iz njega, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje, ali zadržati osebe do prihoda vojaške policije.

(3)Varnostnik sme ukrepati samo tako, kot je določeno s tem zakonom, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Če je glede na okoliščine dopustno uporabiti več ukrepov, uporabi najprej tistega, ki osebi najmanj škoduje. Z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ta uporabljen, ali če ugotovi, da naloge tako ne bo mogel opraviti.