Pravilnik o nagradah za izume iz delovnega razmerja

Ta pravilnik določa natančnejša merila za določitev odmere primerne nagrade za izume, ustvarjene v delovnem razmerju in minimalno višino nagrade, določene v pavšalnem znesku.

(1)Primerna nagrada se določi za prevzem vsakega posameznega izuma, ustvarjenega v delovnem razmerju, in za vsakega delavca posebej.

(2)Nagrada se določi za celotno pričakovano trajanje patenta, ki je bil podeljen za prevzeti izum, oziroma če patent ni bil prijavljen, za celotno obdobje uporabe izuma pri delodajalcu.

(3)Pri določitvi primerne nagrade po tem pravilniku se upoštevajo gospodarska uporabnost službenega izuma, naloge delavca pri delodajalcu in delež delodajalca pri ustvaritvi izuma.

(1)Primerna nagrada za neposredni službeni izum se praviloma določi v pavšalnem znesku ob upoštevanju meril iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2)Delavec in delodajalec se lahko ne glede na prejšnji odstavek dogovorita za določitev nagrade po prvem odstavku 4. člena tega pravilnika.

(1)Osnova za določitev primerne nagrade za posredni službeni izum znaša 20% višine gospodarske uporabnosti izuma. Osnova se zmanjša za vrednosti nalog delavca pri delodajalcu in delež delodajalca.

(2)Delavec in delodajalec se lahko ne glede na prejšnji odstavek dogovorita, da se primerna nagrada določi v pavšalnem znesku.

(1)Gospodarska uporabnost izuma se določi z oceno vrednosti izuma za delodajalca ob upoštevanju pričakovanega čistega dobička delodajalca pri gospodarskem izkoriščanju izuma, pri čemer se lahko upošteva tudi dotedanji povprečni dobiček delodajalca pri gospodarskem izkoriščanju izumov te vrste.

(2)Če določitev gospodarske uporabnosti izuma po prejšnjem odstavku ni mogoča, se določi z uporabo licenčne analogije, pri čemer se gospodarska uporabnost določi v višini licenčnine, ki je običajna za izume te ali podobne vrste.

(3)Če delodajalec in delavec soglašata, lahko gospodarsko uporabnost izuma določita tudi drugače.

(1)Vrednost nalog delavca pri delodajalcu se določi glede na to, ali je izum, ustvarjen v delovnem razmerju, neposredni službeni izum ali posredni službeni izum.

(2)Pri določitvi vrednosti nalog delavca pri delodajalcu se upoštevajo predvsem opis del in nalog delavca, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi ali drugega akta, neposredne zadolžitve delavca pri delodajalcu in druga navodila, ali je delavec ustvaril izum v okviru dejavnosti delodajalca in v okviru del in nalog dejavnosti delovne enote ter ali je delavec ustvaril izum pretežno v delovnih prostorih delodajalca in v delovnem času.

(3)Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi na podlagi prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, znaša vrednost nalog delavca 9,9% gospodarske uporabnosti izuma.

(4)Pri posrednem službenem izumu se vrednost nalog delavca določi s seštevkom naslednjih deležev:

-        največ 4% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v okviru dejavnosti delodajalca,

-        največ 3% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v okviru del in nalog dejavnosti delovne enote,

-        največ 1% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen pretežno v delovnih prostorih delodajalca,

-        največ 1% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen pretežno v delovnem času delodajalca.

(1)Vrednost deleža delodajalca pri ustvaritvi izuma se določi glede na to, ali je izum, ustvarjen v delovnem razmerju, neposredni službeni izum ali posredni službeni izum.

(2)Pri določitvi vrednosti deleža delodajalca se štejejo predvsem vsa znanja, finančna in druga sredstva ter kadrovski viri, ki jih je dal delodajalec na razpolago delavcu za ustvaritev izuma, navodila in usmeritve za delo, ki jih je dal delodajalec delavcu, ter vse vrste izobraževanj, ki so pripomogle k ustvaritvi izuma.

(3)Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi na podlagi prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, znaša vrednost deleža delodajalca 10% gospodarske uporabnosti izuma.

(4)Pri posrednem službenem izumu se vrednost deleža delodajalca določi s seštevkom naslednjih deležev:

-        največ 5% gospodarske uporabnosti izuma, če je bil izum ustvarjen v pretežni meri s finančnimi in kadrovskimi sredstvi delodajalca, ki so bili na razpolago delavcu za ustvaritev izuma,

-        največ 3% gospodarske uporabnosti izuma, če so k ustvaritvi izuma odločilno vplivala znanja in izkušnje delavca, ki jih je pridobil pri delu za delodajalca ter vsemi vrstami izobraževanj, ki mu jih je omogočil delodajalec,

-        največ 2% gospodarske uporabnosti izuma, če so k ustvaritvi izuma prispevala znanja delodajalca.

(1)Če se primerna nagrada za neposredni službeni izum določi v pavšalnem znesku, znaša višina nagrade najmanj znesek zadnjih dveh čistih plač delavca, šteto od dne, ko je delavec pridobil pravico do primerne nagrade.

(2)Če je bila gospodarska uporabnost izuma določena po tretjem odstavku 5. člena tega pravilnika v pavšalnem znesku, znaša višina nagrade za posredni službeni izum najmanj znesek zadnjih petih čistih plač delavca, šteto od dne, ko je delavec pridobil pravico do primerne nagrade.

(3)Če je zadnja čista plača delavca nižja od povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije, se namesto zadnje čiste plače delavca za določitev višine nagrade po prvem in drugem odstavku tega člena smiselno uporabi povprečna mesečna čista plača v gospodarstvu Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o nagradah za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju (Uradni list RS, št. 31/98 in 14/99).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-30/2006 Ljubljana, dne 14. junija 2007 EVA 2007-2111-0105 mag. Andrej Vizjak l.r. Minister za gospodarstvo Soglašam! Marjeta Cotman l.r. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve