2. člen

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.poplava, je naravni pojav začasne preplavljenosti zemljišč, ki z vodo običajno niso preplavljena;

2.erozija, je naravni pojav odplavljanja in odlaganja preperelega kamninskega materiala vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda in morja;

3.poplavna in erozijska nevarnost je možnost nastanka poplav in z njimi povezanih erozijskih procesov, predvsem kot posledice naravnih dejavnikov, vključuje pa tudi posledice človekovega delovanja;

4.poplavna in erozijska ogroženost je možnost škodnih posledic, predvsem za življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti ter kulturno dediščino zaradi njihove izpostavljenosti poplavni in erozijski nevarnosti;

5.elementi ogroženosti so predvsem ljudje, okolje, gospodarske in negospodarske dejavnosti ter kulturna dediščina;

6.ranljivost elementov ogroženosti pomeni njihovo izpostavljenost in dovzetnost za poškodbe zaradi poplav in z njimi povezane erozije in je odvisna od fizičnih, socialnih in gospodarskih elementov in procesov (npr. prostorske lege, strukturne odpornosti, časovne izpostavljenosti);

7.škodna posledica je zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti ljudi in zmanjšanje količine, kakovosti, tržne in uporabne vrednosti drugih elementov ogroženosti in je lahko izražena predvsem s številom žrtev in poškodovancev, višino okoljske škode, vrsto in številom gospodarskih subjektov ali obsegom in vrsto gospodarske škode (ki predstavlja vrednost poškodovanih gradenj in škodo zaradi izgubljenega dohodka) ter škodo na objektih kulturne dediščine;

8.območje poplavne in erozijske nevarnosti je območje, na katerem je na podlagi analize geografskih in geoloških značilnosti prostora, hidroloških podatkov in značilnosti vodnega toka določena verjetnost nastanka naravnega pojava, lahko pa tudi njihova moč;

9.območje razreda poplavne in erozijske nevarnosti je del območja poplavne in erozijske nevarnosti, določeno na podlagi meril, ki razvrščajo poplavno nevarnost glede na verjetnost nastanka in moč naravnega pojava;

10.območje poplavne in erozijske ogroženosti je območje poplavne nevarnosti ali njegov del, na katerem je zaradi različne stopnje ranljivosti elementov ogroženosti in različne moči naravnega pojava različno ogroženo življenje in zdravje ljudi, kakovost okolja, gospodarske in negospodarske dejavnosti in kulturna dediščina;

11.razred poplavne nevarnosti je določen z verjetnostjo nastanka poplavnega dogodka in njegovo močjo;

12.razred erozijske nevarnosti je določen z verjetnostjo nastanka poplavnega dogodka in z njim povezane erozije in močjo naravnega pojava erozije;

13.razred ranljivosti je določen na podlagi meril, ki razvrščajo elemente ogroženosti v skupine po velikosti in pomembnosti možnih škodnih posledic;

14.razred poplavne in erozijske ogroženosti je določen na podlagi meril za razvrščanje poplavne in erozijske ogroženosti in je odvisen od razreda nevarnosti in razreda ranljivosti elementov ogroženosti;

15.opozorilna karta poplav in erozije je karta natančnosti merila 1:50.000 ali manjšem, ki z različnimi grafičnimi znaki opozarja na poplavne in erozijske razmere na določenem območju na podlagi prve ocene poplavne nevarnosti;

16.karta poplavne in erozijske nevarnosti je detajlna karta v merilu 1:5.000 ali večjem, ki določa območja poplavne in erozijske nevarnosti na podlagi analiz verjetnosti za nastanek naravnega pojava;

17.karta razredov poplavne in erozijske nevarnosti je detajlna karta v merilu 1:5.000 ali večjem, ki prikazuje notranja območja poplavne in erozijske nevarnosti in je izdelana na podlagi meril za razvrščanje poplavne in erozijske nevarnosti v razrede glede na moč naravnega pojava;

18.karta poplavne in erozijske ogroženosti je detajlna karta v merilu 1:5.000 ali večjem in prikazuje stopnjo ogroženosti za skupine elementov ogroženosti glede na moč naravnega pojava. Izdelana je na podlagi meril za določanje razredov poplavne in erozijske ogroženosti in analize ranljivosti na območjih posameznih razredov nevarnosti;

19.moč poplavne nevarnosti je določena z globino ali zmnožkom globine in hitrosti toka;

20.moč erozijske nevarnosti je določena z debelino odplavljenega sloja ali debelino odloženega sloja preperelega kamninskega materiala;

21.verjetnost nastanka poplavne nevarnosti je verjetnost nastanka pretokov Q 10, Q 100 ali Q 500 oziroma verjetnost nastopa gladin G 10, G 100 ali G 500, ki povzročijo poplavo;

22.verjetnost nastopa erozijske nevarnosti je verjetnost nastopa pretoka Q 100 oziroma gladine G 100, ki povzroči erozijo;

23.pretok Q 10 je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 10%;

24.pretok Q 100 je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 1%;

25.pretok Q 500 je vrednost pretoka vode, ki je v določenem letu lahko dosežen ali presežen z verjetnostjo 0,2% in se lahko določi tudi na naslednji način:

-  za površino povodja, ki je večja od 1000 km²: Q 500= 1,2 * Q 100,

-  za površino povodja od 100 km² do 1000 km²: Q 500= 1,3 * Q 100,

-  za površino povodja, ki je manjša od 100 km²: Q 500= 1,4 * Q 100;

26.gladina G 10 je vrednost višine gladine stoječe vode ali morja, določena z najvišjim izmerjenim ali izračunanim vodostajem stoječe vode ali s seštevkom vrednosti višine gladine morja zaradi plimovanja, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 10%, in zaradi morskega vala, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 50%;

27.gladina G 100 je vrednost višine gladine stoječe vode ali morja, določena z najvišjim izmerjenim ali izračunanim vodostajem stoječe vode ali s seštevkom vrednosti višine gladine morja zaradi plimovanja, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 1%, in zaradi morskega vala, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 50%;

28.gladina G 500 je vrednost višine gladine stoječe vode ali morja, določena z najvišjim izmerjenim ali izračunanim vodostajem stoječe vode ali s seštevkom vrednosti višine gladine morja zaradi plimovanja, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 0,2%, in zaradi morskega vala, ki je v določenem letu lahko dosežena ali presežena z verjetnostjo 2%;

29.pomembnejša območja poplavne in erozijske ogroženosti so območja:

-  na katerih je gostota ogroženih prebivalcev več kot 500 na km², pri čemer je skupna površina območja s tako gostoto znotraj poplavnega območja večja kot 1,25 km², in

-  območja, ki so razvrščena v razred velike poplavne nevarnosti, na njih pa obratuje obrat ali naprava zaradi katere lahko pride do onesnaženja velikega obsega ali obstajajo občutljivi objekti;

30.pomembnejša območja poplavne in erozijske nevarnosti so območja, kjer:

-  se poplavna voda lahko brez škode razliva in so večja kot 25% površine prvega dol vodnega območja ogroženega zaradi poplav, ter kot taka pomembna za uravnavanje (zmanjševanje in ne poslabševanje) poplavne ogroženosti na dolvodnih območjih poselitve,

-  se na njih nahaja območje s posebnimi zahtevami po predpisih, ki določajo način priprave načrtov upravljanja voda, na katerih bi v primeru poplav in erozije lahko prišlo do onesnaženja pomembnih zavarovanih habitatov in vrst, onesnaženja virov pitne vode, območij kopalnih voda;

31.obrati in naprave zaradi katerih lahko pride do onesnaženja velikega obsega so obrati in naprave, določeni s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisi, ki urejajo preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanja njihovih posledic, ter predpisi, ki urejajo dejavnosti in naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega;

32.občutljivi objekti so objekti, ki imajo zaradi poplav in erozije lahko velike posredne in neposredne škodne posledice. Med občutljive objekte štejemo zlasti objekte, v katerih se zadržuje veliko število ljudi in je evakuacija lahko otežena (npr. bolnišnice, zdravilišča, vrtci, šole, domovi starostnikov), objekte, znotraj katerih lahko nastanejo izjemne materialne škode ali druge za družbo pomembne škode (npr. knjižnice, muzeji, arhivi), ali objekte, katerih poškodbe ali prekinitev obratovanja lahko povzroči velike posredne gospodarske škode (npr.pomembne transportne poti in telekomunikacijski vodi, pomembne objekte vodne infrastrukture);

33.dejavnosti, ranljive ob nastanku poplav, so predvsem tiste, ki so lahko ogrožene ali lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi ali vodno okolje. To so dejavnosti, povezane s skladiščenjem ali varovanjem pomembnih stvari (npr. knjižnice, muzeji, arhivi, podzemne garaže), dejavnosti, povezane z večjim številom ljudi (npr. bolnišnice, zdravilišča), dejavnosti, ki se izvajajo v obratih ali pri katerih se uporabljajo naprave in snovi zaradi katerih lahko pride do onesnaženja velikega obsega, ali dejavnosti, povezane s skladiščenjem za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.