Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-A)

V Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 in 7/07 – odločba US) se v prvem odstavku 4. člena za besedo »avdiovizualnih« doda besedilo », intermedijskih« in črta besedilo », ter novih medijev,«.

V drugem odstavku 8. člena se za tretjo alineo doda nova četrta alinea, ki se glasi: »– uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika,«. Dosedanji četrta in peta alinea postaneta peta in šesta alinea.

V tretjem odstavku 31. člena se zadnji stavek črta.

V drugem odstavku 42. člena se doda nova deveta alinea, ki se glasi: »– odloča o pritožbah delavcev, ki se nanašajo na pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja,«. Dosedanja deveta alinea postane deseta alinea.

V 58. členu se tretja alinea črta.

Tretji odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvajalci javnih kulturnih programov in javni zavodi lahko izjemoma pridobijo sredstva od istega financerja tudi za kulturne projekte, ki jih ni bilo mogoče vnaprej načrtovati.«.

V 65. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Država financira tudi tiste javne kulturne programe in kulturne projekte, ki so posebej namenjeni zagotavljanju intenzivne prisotnosti slovenske kulture v svetu in bogatitvi slovenske kulture z dosežki svetovnih kultur.«.

V 73. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Lokalna skupnost ali država lahko odda del javne kulturne infrastrukture v upravljanje javnemu zavodu na področju kulture s pogodbo brez javnega razpisa, če se s tem zagotovi najbolj racionalna uporaba javne kulturne infrastrukture.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Drugi odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če upravljavec ali uporabnik javne kulturne infrastrukture odda infrastrukturo ali njen del v uporabo drugim kulturnim izvajalcem za izvajanje javnih kulturnih programov ali kulturnih projektov, je od njih upravičen zahtevati samo nadomestilo v višini dejanskih dodatnih stroškov, ki so s tem nastali, pod pogojem, da ima upravljavec ali uporabnik iz javnih sredstev pokrite svoje splošne stroške delovanja.«.

V prvem odstavku 83. člena se za besedilom »ko njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek« doda besedilo »v zadnjih treh letih«.

85. člen se spremeni tako, da se glasi: Ne glede na določbe 83. člena tega zakona lahko upravičenec pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna uveljavlja samo pod pogojem, če mu njegov dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo (v nadaljnjem besedilu: dohodkovni cenzus). Dohodkovni cenzus se ugotavlja na podlagi odločbe o odmeri dohodnine na letni ravni in drugih davčnih odločb ter podatkov iz obračuna davčnega odtegljaja. Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se ugotavlja vsako leto. Dokler dohodkovni cenzus ni ugotovljen, se prispevki plačujejo kot akontacija, pri čemer država zahteva povračilo plačanih prispevkov, če se izkaže, da upravičenec presega dohodkovni cenzus. Ministrstvo, pristojno za kulturo, pridobi podatke iz prvega odstavka tega člena, ki jih potrebuje za odločanje o pravici do plačila prispevkov iz državnega proračuna, od pristojnega davčnega organa v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.

V 88. členu se besedilo »Upravičenec do prispevkov« nadomesti z besedilom »Samozaposleni v kulturi«.

V prvem odstavku 89. člena se za besedama »rojstni podatki,« doda besedilo »enotna matična številka občana (EMŠO), davčna številka,« za besedilom »področje kulturne dejavnosti« pa se doda »sedež opravljanja dejavnosti,«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ministrstvo, pristojno za kulturo, lahko osebne podatke iz prvega odstavka tega člena obdeluje samo za vodenje razvida samozaposlenih v kulturi in izvajanje drugih nalog v zvezi s pravico do plačila prispevkov ter za statistične namene.«. Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »Ne glede na drugi odstavek 91. člena tega zakona osebni podatki iz razvida, ki se nanašajo na rojstne podatke, enotno matično številko občana (EMŠO), podatke o državljanstvu in prebivališču, niso javni.«. Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.

126. člen se spremeni tako, da se glasi: Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne najavlja, oglašuje in pojasnjuje kulturne prireditve v slovenščini ali ne najavlja, oglašuje in pojasnjuje kulturne prireditve na narodnostno mešanih območjih tudi v italijanščini oziroma madžarščini ali ne predvaja filmov v slovenščini ali s slovenskimi podnapisi (6. člen). Z globo od 40 do 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z globo od 40 do 650 eurov se kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

127. člen se spremeni tako, da se glasi: Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, če odda javno kulturno infrastrukturo v upravljanje oziroma uporabo brez javnega razpisa (prvi odstavek 74. člena). Z globo od 8.500 do 40.000 eurov se kaznuje pravna oseba, če brez pisnega soglasja države prenese pravice in obveznosti na tretjo osebo v nasprotju s četrtim odstavkom 93. člena tega zakona. Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo od 40 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz drugega odstavka tega člena.«.

Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 9/04 in 76/06) iz 86. člena zakona s tem zakonom najpozneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 610-01/02-17/18 Ljubljana, dne 31. maja 2007 EPA 1339-IV Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije France Cukjati, dr. med., l.r.